Norih 99 predvolilnih dni

Združene države Amerike so vstopile v zadnjo fazo političnih spopadov pred predsedniškimi volitvami. Do prvega torka po prvem ponedeljku v novembru, ki je vsaka štiri leta tradicionalno dan volitev, je le še 99 dni. Kot zmeraj v ameriški zgodovini je vprašanje preprosto: bo zmagal republikanec ali demokrat? Vsi drugi eksoti, kot je na primer raper Kanye West, nimajo nobenih možnosti.
Predvolilna kampanja, ki v resnici traja štiri leta, intenzivira pa se v zadnjih mesecih, bo letos precej drugačna od vseh doslej videnih. Zelo malo bo javnih zborovanj, za kar je seveda kriva pandemija novega koronavirusa, ki je v ZDA doslej ob 4,3 milijona okuženih terjala okoli 150 tisoč mrtvih, zato pa bo običajno dosti nizkih udarcev v predvidoma štirih televizijskih soočenjih in stotine milijonov dolarjev porabljenih za oglase, v katerih kandidata praviloma ne poudarjata svojih prednosti, ampak predvsem črnita nasprotnika. Tekmecema, ki se bosta udarila letos, je skupno le to, da bo tisti, ki bo prisegel 20. januarja prihodnje leto, s tem postal najstarejši predsednik ZDA: Donald Trump, kandidat republikancev, je dopolnil 74 let, Joe Biden, upanje demokratov, jih bo imel kmalu po volitvah 78.

V preteklost ujeti Trump

Vedno je tako, da sta demokratski, torej (po ameriških standardih) liberalni kandidat in konservativni republikanec na različnih bregovih, a tako zelo različna, kot sta letos, sta bila le redko. Medtem ko je Trump mojster šova, ki vidi predvsem sebe, je Joe Biden, ki je dva mandata (2008-2016) služil kot podpredsednik Baracka Obame, skoraj neopazen. Toda kljub temu Bidnu v državi, kjer je politika v prvi vrsti šovbiznis, trenutno kaže precej bolje: glede na različne ankete ima pred Trumpom od osem do dvanajst odstotnih točk prednosti. Analitiki ameriške politične zgodovine poudarjajo, da v takšnem času, kot je zdaj ostal do volitev, tolikšne prednosti ni zapravil še nobeden od kandidatov.
Sedanji predsednik Trump, ki je ujet v nostalgiji po zmagi leta 2016 in je deležen kritik zaradi zmedenega odziva na pandemijo covida-19, je v boju za svoj drugi predsedniški mandat v težkem položaju, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Pandemija, zaradi katere so desetine milijonov Američanov izgubile delo, je njegov položaj močno oslabila. Z njegovim odzivom na krizo je glede na anketo televizije ABC nezadovoljnih kar dve tretjini Američanov. Slaba tolažba so mu lahko tudi rekordni skoki na borzah, s katerimi se tako rad hvali, saj navadni ljudje od tega nimajo ničesar. Po več tednih zanikanja nevarnosti koronavirusa je Trump komaj zdaj priznal, da se bodo razmere še poslabšale in šele nato izboljšale. Šele pred kratkim je podprl nošenje zaščitnih mask, saj se mu to prej ni zdelo potrebno.
Od konca maja pretresajo ZDA tudi množični protesti proti policijskemu nasilju, ki jih je sprožila smrt temnopoltega Georgea Floyda med aretacijo 25. maja. Floydovo smrt je Trump sicer megleno obsodil, pri tem pa ni ukrepal proti policijskemu nasilju in rasizmu. Glede na nedavno objavljeno anketo televizije Fox News mu je 56 odstotkov vprašanih dalo slabo oceno za njegovo soočanje z rasizmom. V odzivu na nasilje, ki je izbruhnilo po državi, predsednik zagovarja "zakon in red", pri čemer napoveduje odločen odgovor proti nasilnežem. Nasprotniki mu očitajo, da želi s tem zgolj odvrniti pozornost.

Biden stavi na okolje

Dosti bolj umirjeni Biden doslej še ni razkril vseh kart, v veliko pomoč pa mu je podpora njegovega prejšnjega šefa Baracka Obame. Je pa Biden predstavil 2000 milijard dolarjev vredni načrt za boj proti podnebnim spremembam in gospodarski razvoj, s katerim bi preoblikovali in nadgradili ameriški energetski sektor ter do leta 2035 prišli do ogljično nevtralne preskrbe z energijo. Ob tem ne gre pozabiti, da je Trump umaknil ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma in se nasploh požvižga na okolje.
"Gre za ključne investicije, ki jih lahko naredimo za dolgoročno zdravje gospodarstva ter fizično zdravje in varnost Američanov," je Biden nedavno povedal novinarjem blizu njegovega doma v Wilmingtonu v zvezni državi Delaware. Gospodarska kriza zaradi pandemije koronavirusa naj bi ponujala enkratno priložnost za boljšo, močnejšo, bolj odporno in na izzive bolje pripravljeno gospodarstvo kot doslej. Načrt zajema ideje, ki so jih v času boja za demokratsko predsedniško nominacijo zagovarjali bolj liberalni Bidnovi nasprotniki, vendar pa ne gre tako daleč kot "novi zeleni dogovor", ki ga zagovarjajo progresivni demokratski kongresniki in ki meri na celotno gospodarstvo brez neto izpustov toplogrednih plinov že do leta 2030.