I can't breathe. Ne morem dihati. Tri besede, ki jih je nenehno ponavljal temnopolti George Floyd, medtem ko mu je, vklenjenemu in ležečemu na tleh, na vrat pritiskalo koleno belopoltega policista Dereka Chauvina. Na koncu je Floyd le še nemočno klical mamo, potem pa izdihnil.
Floydov prekršek, ki ga je storil pred tem, je bil minoren. V neki trgovini v mestu Minneapolis v ameriški zvezni državi Minnesota je škatlico cigaret plačal s ponarejenim bankovcem za 20 dolarjev, za katerega verjetno sploh ni vedel, da je ponarejen. Mladi trgovec Christopher Martin je poklical policijo. "Še danes me preganja občutek krivde zaradi tega," je povedal novinarjem časnika The Guardian. Štirje policisti so se spravili nad Floyda, toda vse so snemali mimoidoči. Videoposnetek je hitro zaokrožil po Združenih državah Amerike in sprožil proteste, kakršnih ni bilo od leta 1968 in vietnamske vojne. Gibanje Black Lives Matter (Temnopolta življenja štejejo) je bilo gonilo protestov, ki so potekali od vzhodne do zahodne obale, od severa do juga. A niso demonstrirali samo temnopolti, teh je v ZDA okoli 13 odstotkov prebivalstva, temveč pripadniki vseh ras. Temeljno sporočilo je bilo: Dovolj nam je policijskega nasilja in rasne neenakosti.
Četudi so bili protestniki večinoma mirni, je policija reagirala silovito in protestnike podžgala še bolj. Tedanji predsednik ZDA Donald Trump je spodbujal guvernerje zveznih držav, naj pošljejo na ulice pripadnike Narodne garde, nekakšne ameriške vojaške rezerve. Slovesnosti in pohodi ob tragični obletnici so tudi danes predvideni v Floydovem rojstnem mestu Houston v Teksasu, v Minneapolisu, kjer je umrl, in med drugim v največjem mestu ZDA, New Yorku.
Anketa centra AP-NORC leto dni po umoru Floyda ugotavlja, da se večina Američanov zaveda resnosti problema policijskega nasilja in rasizma, je pa to zavedanje zelo odvisno od rase in strankarske pripadnosti udeleženca ankete. Polovica Američanov meni, da je pravosodni sistem preveč popustljiv do policistov, ki povzročijo poškodbe ali smrt, 60 odstotkov jih rasizem vidi kot resen problem ZDA, le tretjina pa jih ima zaradi obsodbe Chauvina več zaupanja v pravosodni sistem.
Da je policijsko nasilje resen problem, meni 77 odstotkov temnopoltih Američanov in le 36 odstotkov belopoltih. Enakega mnenja je 70 odstotkov demokratov, 58 odstotkov republikancev pa meni, da v ZDA ni problema policijskega nasilja. Vendar pa velika, 70-odstotna večina Američanov podpira reforme pravosodnega oziroma kazenskega sistema, le štirje odstotki menijo, da je vse v najlepšem redu. Samo 24 odstotkov Američanov meni, da je pozornost, ki jo je dobilo policijsko nasilje v zadnjem letu, pripeljala do pozitivnih sprememb, 31 odstotkov jih meni, da se je vse skupaj le poslabšalo, 44 odstotkov pa jih ne vidi razlike.
Policist Derek Chauvin je bil nedavno spoznan za krivega, za uboj mu grozi do deset let zapora, za nenamerni umor do 40 let zapora in za nenaklepni umor do 25 let zapora. Višino kazni bo sodnik izrekel 25. junija, a ne more biti višja od skupno 30 let. Predsednik ZDA Joe Biden je že pozval kongres, naj ob obletnici Floydove smrti potrdi predlog zakona o reformah policije. Reforma med drugim predvideva financiranje izobraževanja policistov in jemlje sredstva postajam, ki sprememb ne bi vpeljale. Odpravili bi tudi precej široko zaščito policistov pred civilnimi tožbami in uvedli nacionalni register, da se policisti, ki so odpuščeni zaradi krivdnih razlogov, ne bi mogli zaposliti na drugih koncih države.
