Donald Trump je imel preprost načrt; v prvem soočenju v Clevelandu, Ohio, svojemu predsedniškemu izzivalcu Joeju Bidnu ni pustil končati stavka. Zasipal ga je z valom neresnic in izmišljotin, zraven obkladal z vsemi žaljivkami, ki so mu prišle na misel in jih mikrofon še prenese. Biden pa mu pogosto ni ostal dolžan. Osupli Američani so lahko v živo spremljali, v kakšni krizi je politični sistem ZDA. Ena od televizijskih komentatork je soočenje - prav tako neposredno v eter - označila z besedami "drekasta predstava".
Po koncu poldruge ure resničnostne televizije so komentatorji in analitiki v studiih ali osuplo strmeli predse ali s podobno krepkimi oznakami kot Dana Bash na CNN-u opisovali, kam je v dobi Donalda Trumpa zdrsnil ameriška politična razprava. "Kako temačnemu dogodku smo bili pravkar priča," je bil zgrožen Brian Williams na MSNBC. "Nacionalna sramota," je zapisala Susan Glasser v New Yorkerju, "bilo je slabše, veliko slabše od vseh pričakovanj, kako slabo bo". Celo voditelji na sedanji Beli hiši uslužni televiziji Fox News so bledih obrazov mencali pred kamerami in komaj čakali na reklame, dokler jih ni odrešil prihod Seana Hannityja, predsednikovega svetovalca v senci in voditelja večernih šovov: da je predsednika razglasil za zmagovalca in nato opravičeval njegovo rohnenje in nizkotnosti. Toda v torek zvečer po ameriškem času ni bilo zmagovalcev, samo poraženci, največji je bila groba in glasna smrt demokratičnega dialoga nasprotnih pogledov.
Nergaško prepiranje sedemdesetletnikov
Trump je od samega začetka govoril čez Bidna in čez obupanega voditelja soočenja Chrisa Wallaca, ki mu je dogajanje takoj ušlo iz rok, hkrati pa je bil ujetnik nenavadne zasnove, po kateri sta sogovornika dobila začetno vprašanje, nato pa imela proste roke za razpravo do naslednje teme. Po štetju časnika The Slate je Trump je kar 128-krat prekinil Bidna ali moderatorja, rekord, ki verjetno ne bo več presežen. Toda še bolj kot nenehno vpadanje v besedo in vpitje je presenetila pritlehna raven razprave, prepredena z najbolj nizkotnimi opazkami. Ko je Biden govoril o svojem pokojnem sinu Beau kot primeru vojakov, ki niso "bedaki" in "zgube" (tako naj bi Trump označil padle ameriške vojake), je predsednik nemudoma preskočil na Hunterja, drugega Bidnovega sina, in si izmislil, da so ga "zabrisali iz vojske, nečastno odpustili ... zaradi uporabe kokaina". Podobne opazke, kot "Na tebi ni ničesar pametnega, Joe", so nekajkrat iztirile Bidna. Tako je vrhovnemu poveljniku zabrusil: "Utihni že, človek!", ga označil za klovna, za rasista in Putinovega psička ter Američanom dejal, da so priča najslabšemu predsedniku doslej.
Večer se je sprevrgel v kakofonijo nenehnega govorjenja, v katerem je bilo že težko razumeti kogarkoli, in v težko gledljivo nergaško prepiranje dveh sedemdesetletnikov. "Gospoda, ali se zavedata, da govorita hkrati," je Wallace zaman skušal ukrotiti razmere. Toda predvsem predsednik, ki ne mara, da so žarometi usmerjeni še na koga drugega poleg njega, ne samo, da ga ni poslušal, ampak se je nekajkrat spustil v pregovarjanje tudi z njim. Na koncu mu je s posmehom na obrazu očital, da je naperjen proti njemu, "kar sem tako ali tako pričakoval".
Biden pa je bil nekajkrat negotov v svojih odgovorih, zapletal se je v številke, ni izrabil številnih priložnosti za ostre opazke, ki mu jih je ponujal predsednikov prosti tok misli. Toda na koncu se je zatekanje k prezirljivim nasmeškom in posmehu pokazalo za dovolj dobro obrambo pred tako rekoč s tečajev snetemu Trumpu. "Nisem tukaj, da bi opozarjal na njegove laži. Vsi vedo, da je lažnivec," se je Biden obrnil h kameri in namesto tekmeca raje neposredno nagovoril Američane. Celo Trumpov volilni svetovalec Chris Christie, ki je predsedniku pomagal v pripravah na soočenje, je priznal, da so želeli agresiven pristop, a je bil predsednik "bolj razgret, kot smo načrtovali".
Zloraba družine
Napadalna taktika je sicer nujna za predsednika, ki zaostaja v anketah in vodi državo, v kateri je zaradi pandemije umrlo že več kot dvesto tisoč ljudi. Toda zdrsnil je "v zmedeno gobezdanje, podžigajoč rasizem in osebne napade", kot je zapisala Glasserjeva. Njegovo nenehno govorjenje je kar nekajkrat preprečilo, da bi Biden učinkovito sprožil naučene puščice. Stavek "pod tem predsednikom smo postali šibkejši, bolehnejši, revnejši, še boj razdeljeni in še bolj nasilni", se je utopil v nenehnem Trumpovem regljanju. Vskočil je celo v Bidnovo zaključno izjavo ob koncu.
Ob vsem tem hrušču kandidata nista imela najmanjše možnosti, da predstavita svoje načrte. Morda pa je prav to bil namen Trumpovega nastopa. Časnik Axios je še pred soočenjem napovedal, da bo predsednik skušal z zlorabo težav Bidnovega sina Hunterja izzvati nekdanjega podpredsednika, ki je znan po tem, ga napadi na družino razburijo in iztirijo. Tako je šokiralo le dejstvo, da se je Trump Hunterja lotil v trenutku, ko je Biden ljubeče govoril o Beau, ki je pred petimi leti umrl zaradi raka.
Biden je še enkrat več odgovor namenil gledalcem, ne Trumpu: "Moj sin je, tako kot mnogi Američani, imel težave z drogami. A jih je premagal, delal je na tem. Ponosen sem nanj, ponosen sem na svojega sina." Takšna je bila njegova najboljša obramba. Postavil se je v vlogo komentatorja za utrujeno javnost in s pogledom v kamero odpravljal predsednikove izbruhe. Trump se je medtem bahal, da je bil odziv zvezne vlade na pandemijo izvrsten in da "nam gre čudežno". V isti sapi je trdil, da ni proti nošenju mask - in jo je priročno kar izvlekel iz žepa suknjiča -, poleg pa se je norčeval iz Bidna, ker ta pogosto nosi masko. "Povsem neodgovoren je, glede tega je pravi butec," je nato Biden nagovoril volivce v dnevnih sobah Amerike.
Trumpova kampanja je "zaspanega Joea" tedne nespametno opisovala kot senilnega tepčka. Tako je bilo za Bidna dovolj, da je pride na oder in deluje kot razumno bitje, ki torej premore osnovne kognitivne zmožnosti in že s tem zadovolji nizka pričakovanja. O tem morda priča hvaljenje njegove kampanje, da so v drugi uri soočenja zbrali rekordnih 3,8 milijona dolarjev prispevkov volivcev.
Ponosni fantje so pripravljeni
Biden je včeraj Trumpa obsodil, da je bil njegov nastop "nacionalna sramota". Posebej skrbi nepripravljenost predsednika države, da bo pristal na rezultate volitev. Namesto tega je kljub novim naraščanjem okužb s koronavirusomm znova sejal dvom o glasovanju po pošti, ponavljal je ovržene obtožbe o goljufijah. "Poštarji prodajajo glasovnice. Mečejo jih v reke. To je grozno za našo državo. To se ne bo dobro končalo," je dejal in ob nejasnem volilnem rezultatu napovedal mesece kaosa.
Njegove besede so bile še bolj grozeče, ko ni želel obsoditi delovanja skrajnežev za belo prevlado. "Stojte ob strani, a ostanite pripravljeni," je dejal pripadnikom skrajno desne, neofašistične skupine Ponosni fantje, ki že nekaj časa do zob oborožena straši po ameriških ulicah, oblečena v havajske srajce in z vojaško opremo. Ti "fantje" so njegove besede nemudoma razumeli kot poziv in jih spremenili v novo geslo na družbenih omrežjih. V globoko razdeljenih ZDA, kjer se skrajno levi protestniki in pripadniki konservativnih milic že streljajo na ulicah, je takšno prilivanje olja ogenj prav gotovo izjemno nevarno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
