Olaf Scholz proti Christianu Lindnerju: V kakšnem času prihaja padec nemške vlade?

Nemški kancler Olaf Scholz je v torek razrešil finančnega ministra Christiana Lindnerja, ki je sicer vodja liberalcev (FDP). V tako imenovani semaforski koaliciji, ki je sedaj očitno razpadla, so poleg kanclerjevih socialdemokratov (SPD) še Zeleni. V Berlinu je bil Scholz najprej sklical krizni sestanek, da bi preprečil razpad svoje vlade, v kateri se odnosi krhajo že od novembra lani. A na njem mu je Lindner sporočil, da zavoljo različnih pogledov ne vidi možnosti za nadaljevanje koalicije in je kanclerju predlagal razpis predčasnih volitev v začetku prihodnjega leta. V vladni koaliciji so že leto dni potekali spori v zvezi z nujnimi gospodarskimi reformami in o proračunu. Glavni vprašanji sta bili, kako pokriti milijardno luknjo v proračunu za leto 2025 in kako šepajoče nemško gospodarstvo znova spraviti na noge. Pogovori so se zaostrili še zlasti po tistem, ko je FDP predložila dokument z zahtevami po liberalnih gospodarskih reformah, ki so jih socialdemokrati in Zeleni le stežka sprejeli, poroča bruseljski portal Politico.Za več pojasnil smo prosili nemškega politologa in zgodovinarja, predavatelja na več nemških in tujih univerzah, dr. Sieba M. H. Janssena. "Kancler Scholz je finančnega ministra Lindnerja očitno razrešil, ker se nista mogla poenotiti o dolžniški zavori, to je o varovalki pred previsokim zadolževanjem. SPD in Zeleni so želeli zagotoviti nadaljnjo podporo Ukrajini, Lindner pa je to zavrnil in se zavzel tudi za zmanjšanje proračuna predvsem pri sociali. Vidimo, da se je semaforski koaliciji iztekel rok trajanja. Tri stranke vlečejo vsaka v svojo smer in so postajale vse manj zmožne za kompromis in pripravljene nanj." Prva večja razhajanja pa segajo skoraj dve leti nazaj, kajne? "Da, 15. novembra predlani je sodba Zveznega ustavnega sodišča, na katero se je Lindner skliceval tudi v sporočilu za javnost ob svoji razrešitvi, rešitev za zvezni proračun oziroma rebalans iz leta 2021 razglasila za protiustaven. Kancler Scholz je sodbo ignoriral, Lindner pa je to le s težavo sprejemal. Vse do zdaj," razloži ozadje dr. Janssen. Padec vlade v Nemčiji prihaja pravzaprav v nesrečnem času. Tudi če odmislimo razburljivo mednarodno okolje - Trumpova zmaga v ZDA, vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu -, nemško gospodarstvo peša. Kaj je za to krivo in zakaj Scholzeva vlada ni mogla rešiti problema, vprašamo profesorja. "Odgovornost leži na številnih ramenih. Nemčija predolgo časa ni vlagala dovolj denarja v infrastrukturo, zanemarila je raziskave in izobraževanje, podnebnih sprememb ni jemala dovolj resno, dopustila je, da je v mnogo pogledih preveč birokratizirana. Podjetja so se prepozno ali le polovično odzvala na izzive, ki jih predstavlja Kitajska, hkrati pa so se še naprej zanašali na klasično premogovno, jeklarsko in avtomobilsko industrijo kot na zagotovila za blaginjo in prihodnost. Zato so tudi z zamudo prepoznali skokovit razvoj na področju e-mobilnosti, drugačnih proizvodenj v industriji in energiji. Tudi zato sta Kitajska in v nekoliko manjši meri Indija Nemčiji prevzeli ta področja. Dober kazalec takega razpleta je kriza v nemški avtomobilski industriji, denimo pri VW. Nekateri opazovalci poudarjajo, da bi za ta razplet lahko bila kriva tudi relativno visoka višina plač v Nemčiji, ki pa se resnici na ljubo po kriznih letih, ki so trajala do leta 2015, le počasi višajo." Kakšna pa je zdaj pot do nove vlade oziroma volitev? Dr. Janssen meni, da so pred Nemci štirje scenariji. Prvi bi bil, da bo kancler Scholz skušal s SPD in Zelenimi voditi manjšinsko vlado ter do predvidenih volitev marca s pomočjo opozicijske konservativne CDU/CSU sprejeti proračun. Tu dodaja opazko, da je to "malo verjetno". Druga možnost je, da gre vlada čim prej, še novembra, po zaupnico v bundestag, torej v parlament, in je seveda ne dobi, bi pa bile predčasne volitve že januarja. To možnost sogovornik ocenjuje za "verjetno". Tretji scenarij bi bila konstruktivna nezaupnica in bi bil šef CDU/CSU Friedrich Merz izvoljen za kanclerja: "Ampak tu nastane problem, ker bi Merz lahko dobil večino, če bi si pridobil tudi glasove skrajne Alternative za Nemčijo (AfD). Zeleni pri tem gotovo ne bi sodelovali, zato je tudi ta scenarij malo verjeten." Četrta možnost pa je, pravi dr. Janssen, da kancler Scholz CDU/CSU ponudi veliko koalicijo, v kateri bi Friedrich Merz lahko postal minister za gospodarstvo in finance: "Ampak tudi tukaj bi se s tem morali strinjati Zeleni. Da bi to storili, pa je spet malo verjetno."

Olaf Scholz proti Christianu Lindnerju: V kakšnem času prihaja padec nemške vlade?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano