"Vsaka država ima pravico odločati o svoji usodi, za katero odgovornost prevzame voditelj. A če vzamemo za izhodišče leto 1956 (upor madžarskega naroda proti takratni komunistični vladi in sovjetskim četam, op. p.), se verjetno ne bi odločili tako, kot se je pred dvema letoma in pol ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ker je to neodgovorno. Državo je postavil v obrambni položaj. Toliko ljudi je umrlo, toliko ozemlja je bilo izgubljenega! Ponavljam, to je njihova pravica, to je njihova suverena odločitev, to lahko storijo, toda če bi nas vprašali za nasvet, jim tega ne bi svetovali. Iz tega, kar se je zgodilo 1956, smo se naučili, da moramo biti previdni in paziti na zelo dragocena madžarska življenja. Ne moreš jih kar žrtvovati."
S temi besedami je Balázs Orbán, politični direktor v kabinetu predsednika madžarske vlade Viktorja Orbána, ki se nasprotujoč številnim odločitvam v Bruslju vselej sklicuje na suverenost države, v četrtek odgovoril na novinarsko vprašanje o primerjavi leta 1956 in ukrajinskega upora v podkastu enega od provladnih medijev.
Izjava, s katero je nakazal, da se madžarska vlada v primeru ruskega napada najverjetneje ne bi odločila za obrambo države, je sprožila val ogorčenja na Madžarskem in pozive k odstopu politika, ki se je zadnje čase omenjal kot najverjetnejši novi zunanji minister. Revolucija leta 1956 na Madžarskem velja za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini vzhodnih sosedov. S spontanim uporom madžarskih študentov se je 23. oktobra 1956 začela dvotedenska revolucija, upor zoper tedanji komunistični režim in prisotnost sovjetskih sil na madžarskem ozemlju. Revolucija je bila s pomočjo sovjetskih čet nasilno zatrta, ubitih je bilo tri tisoč ljudi, medtem ko jih je okoli 200.000 zapustilo državo.
Na izjavo enega najpomembnejših mož v madžarski vladi, ki je hkrati tudi poslanec, se je odzval Péter Magyar, vzhajajoča zvezda na madžarskem političnem parketu in najresnejši tekmec Viktorja Orbána na parlamentarnih volitvah leta 2026.
"Orbán je ponižal spomin na tisoče madžarskih borcev za svobodo, od katerih jih je bilo več sto - v nasprotju z njim - pripravljenih žrtvovati svoja življenja za svobodo in neodvisnost svoje države. S temi besedami je Balázs Orbán poteptal tudi temelje madžarske ustavnosti in neodvisnosti," je dejal predsednik stranke Tisza. In dodal, da taka oseba ne more opravljati javne funkcije, zato naj odstopi še pred naslednjo obletnico revolucije, ki bo 23. oktobra.
Izjava je vzbudila oster odziv - predsednik opozicijske Demokratične koalicije Ferenc Gyurcsány je ocenil, da dokazuje popolno podrejenost oblasti Rusiji - tudi zato, ker madžarska vlada, z Orbánom na čelu, nikoli ni obsodila ruske agresije na Ukrajino. Celo več. Premier Orbán je, prikazujoč se kot mirovni posrednik, v zadnjih dveh letih in pol večkrat obiskal Moskvo in ruskega predsednika Vladimirja Putina. Nazadnje julija, ko je Madžarska prevzela predsedovanje Svetu EU, zaradi česar je bil deležen ostrih obsodb Bruslja in nekaterih voditeljev držav EU, a se je Orbán, tako kot vselej, ko gre za nasprotovanje Bruslju, tudi v tem primeru branil s sklicevanjem na suverenost države.
Metem ko opozicijski politiki madžarskega predsednika vlade pozivajo, da se izjasni, ali se strinja z izjavo svojega političnega direktorja, se je Balázs Orbán že odzval na številne kritike.
"Na vojnem propagandnem vlaku ni postanka. Stališče Madžarske je jasno: ne vidimo smisla v ukrajinsko-ruski vojni, ki traja že več kot dve leti in pol, v kateri je umrlo več sto tisoč ljudi, izgubljenih je več sto tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja in država je bila uničena. Za kaj? Za nič." In nadaljeval: "Primerjanje madžarskih junakov iz leta 1956 s sedanjim madžarskim položajem je pogosta metoda propagandnega tiska, financiranega iz tujine, in provojnih politikov, ki se mi zdi nezaslišana in jo ob vsaki priložnosti zavračam. Dobro bi bilo, če bi se vojna in provojno laganje končno končala!" je zaključil.
