Otočje Åland, ki leži v Baltskem morju med Finsko in Švedsko, pripada Finski, vendar uživa poseben status. Med drugim ta status predvideva nevtralnost in na otočju ni nobenega vojaškega objekta; tako samoupravo si je otočje, ki je do leta 1809 pripadalo Švedski, nato pa do leta 1917 Rusiji, pridobilo pred sto leti. Prebivalci so Švedi, pripadniki švedske manjšine na Finskem. Otočje ima veliko avtonomijo in zagotovljen mandat v finskem parlamentu. Skupaj s Finsko pripada Evropski uniji (EU), vendar si je ob vstopu Finske v EU pridobilo poseben status, tudi z zvezi z brezcarinsko cono. Otočje šteje 6700 otokov večjih od 2500 kvadratnih metrov, samo 40 otokov je naseljenih, prebivalcev je nekaj več kot 30.000, glavne ekonomske dejavnosti so pomorstvo, bančništvo in zavarovalništvo pa tudi informacijska tehnologija in turizem. Na otočju je trenutno kakih 300 do 400 beguncev iz Ukrajine. Nameščeni so po domovih.
Daniel Dahlén je direktor osrednjega časopisa na otočju, Ålandstidningen. V teh dneh se mudi v Bocnu na Južnem Tirolskem na letni skupščini zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS. Včeraj sta finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanno Marin na skupni tiskovni konferenci sporočila, da se je Finska odločila zaprositi za članstvo v zvezi Nato. Odločitev mora potrditi še parlament, ki naj bi o tem odločal danes. Finska se podobno kot sosednja Švedska za odpoved nevtralni drži in vstop v Nato odloča zavoljo ruske invazije na Ukrajino. Moskva se je odzvala z besedami, da bo finsko članstvo vsekakor obravnavala kot grožnjo.
Glede na poseben status otočja je smo se z Dahlénom pogovorili o odzivih Ålandskega otočja na to odločitev Finske, seveda s posebnim ozirom na status nevtralnosti in demilitarizacije, ki velja na otočju. Kakšen je odziv na finsko napoved na Ålandskem otočju?
"Znano je, da je naše otočje denuklearizirano in demilitarizirano ter smo zelo previdni, da ne bi na noben način povzročali napetosti. Zelo bomo pozorni na demilitarizacijo tudi v primeru, da bi Finska vstopila v Nato. Res je sicer, da vojaška vprašanja ne sodijo v pristojnost naše samouprave, je pa tudi dejstvo, da pri nas deluje ruski konzulat in njegova naloga je, da preverja, da na Ålandskem otočju ni nobene vojske. Mi upamo, da bo stanje umirjeno, dokler bo naše otočje demilitarizirano."
Je bila vaša regionalna vlada vključena v pogajanja ali je kakorkoli sodelovala pri odločitvi za vstop v Nato?
"O tem vprašanju smo v dnevniku Ålandstidningen prejšnji teden objavili članek in naša vlada je bila zelo jasna. Finski vladi je povedala, da želi biti Ålandsko otočje zastopano v delegaciji, ki se bo pogovarjala z zvezo Nato. Kot sem že povedal, načelno soglašamo z vstopom Finske v Nato, a pod pogojem, da ohranimo demilitarizacijo, kakršno imamo zdaj."
Ste pričakovali to odločitev finske vlade?
"Da, absolutno. V zadnjem mesecu se za vstop v Nato zavzema velika večina prebivalcev, saj je vse, kar se dogaja od 24. februarja, dramatično. Finska ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo in glede na to mora seveda ukrepati, zavarovati se mora. Ljudje vedo, kaj se je zgodilo leta 1939, med rusko-finsko vojno."
Vendar pa je Finska vedno veljala za nevtralno državo.
"To je seveda res, je pa tudi res, da Finska glede tega ni imela velike izbire. Obe državi, Švedska in Finska, sta se v nekem zgodovinskem trenutku odločili za nevtralnost, dejstvo pa je, da nista bili nevtralni, že dolga leta sta partnerki Nata."
Rusija je že zagrozila z ukrepi. Ali se bojite?
"Ne, ne bojim se, ampak vem, da preživljamo težke čase in moramo biti pripravljeni."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
