Padec črnogorske vlade? Zelo verjeten

Črnogorska skupščina, to je parlament, bi danes lahko glasovala o razrešitvi vlade premiera Zdravka Krivokapića. Včeraj se je namreč podpredsednik vlade Dritana Abazovića, katerega etnična albanska stranka v koaliciji URA (Združenje reformne akcije) je bila z okoli petimi odstotki osvojenih glasov na parlamentarnih volitvah avgusta leta 2020 jeziček na tehtnici, izognil odstavitvi. Poslanci, kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA), pač preprosto niso izglasovali predlaganega dnevnega reda z omenjeno točko. Premier Krivokapić je Abazovićevo razrešitev zahteval, ker je ta v parlament pred tem vložil zahtevo za glasovanje o nezaupnici Krivokapićevi tehnokratski vladi, katere član še vedno je.

Danes naj bi torej črnogorska skupščina o vsem tem odločala na dveh izrednih sejah. Najprej o skrajšanju mandata parlamenta, kar predlaga vlada, nato pa še o nezaupnici sedanji vladi, kar predlagata opozicija in Abazovićeva koalicija Črno na belem.

Strah pred ulico

Nezaupnica vladi bo izglasovana, če bo "za" najmanj 41 poslancev v 81-članskem parlamentu. Krivokapića opozicija obtožuje, da otežuje sodelovanje vlade s parlamentom in da je neučinkovit - saj da najmlajša članica Nata z okoli 630 tisoč prebivalci ne izvršuje zahtevanih reform Evropske unije (EU).

Po neuspelem poskusu Abazovićeve razrešitve včeraj je črnogorski premier Krivokapić dejal, da ve, da kmalu​ ne bo več premier, saj naj bilo to "že davno dogovorjeno". To naj bi bilo dogovorjeno v kabinetu predsednika Črne gore Mila Đukanovića. Je pa včeraj Krivokapić vseeno državljane pozval, naj ne hodijo na ulice, marveč naj ostanejo dostojanstveni, saj da je "varnost pomembnejša od vsega". Naj ostanejo doma v času odločanja o razrešitvi vlade, je državljane na twitterju pozval tudi predsednik skupščine Aleksa Bečić.

Na Cetinju smo včeraj po telefonu dobili komentar najnovejših dogodkov v Črni gori od profesorja s Fakultete za črnogorski jezik in književnost Novico Vujovića, katerega akademska institucija je zadnje leto in pol trpela pod sedanjo, kot bi rekli, prosrbsko vlado. Najmanj, kar ji je hudega bilo, je, da jim niso redno izplačevali plač. Torej: "Zmeraj lahko v politiki sklepate kompromise, vendar nikoli na rovaš temeljnih družbenih vrednot. Naša sedanja vlada pa se je osredotočila za razsutje vsega, kar predstavlja obstoj, tradicijo in identiteto multikulturne Črne gore! Njena tarča so bile vse izobraževalne, šolske, založniške, znanstvene in medijske institucije, pa tudi posamezniki, ki so se uprli prosrbskim strukturam in klerikalizaciji naše družbe. Pri tem so zanikali tudi samobitnost črnogorskega jezika, čeprav je od naše vnovične osamosvojitve leta 2006 črnogorski jezik ustavna kategorija."

Transmisija iz Srbije

Za Večer je spregovoril tudi upokojeni profesor Filozofske fakultete v Novem Sadu in predsednik črnogorskega PEN centra v Podgorici Milenko A. Perović: "Pravzaprav je sedanjo črnogorsko vlado izbral metropolit Srbske pravoslavne cerkve v Črni gori, pokojni Amfilozije Radović. Pri tem je imel izdatno pomoč v logistiki, propagandi in denarju iz Beograda in Moskve. Pod tem emblemom so se v Črni gori združile klerofašistične, kleronacionalistične in nad suverenostjo Črne gore razočarane stranke. Zavoljo njihovega sodelovanja je na politični oder v Črni gori sploh mogla stopiti Srbska pravoslavna cerkev in si izboriti privilegiran položaj, s katerega skuša v četniško-fašistični maniri odreči Črnogorcem vsakršno lastno identiteto, tudi državno."

Svoje ostre kritične besede je Perović še podkrepil: "Vsaka naslednja črnogorska vlada, pri čemer še ne vemo, ali bomo imeli predčasne volitve ali pa bo to manjšinska vlada, bo imela velik problem, da popravi zadnje vladno uničevanje v letu in pol. V prihodnosti, mislim, da si večina črnogorskega prebivalstva želi vlado, ki naj bo pročrnogorska, kar pomeni tudi prozahodna in suverenistična. Šele takšna lahko osmisli normalno, tudi kulturno politiko."