Pahor vzel slovo še v Rimu

Na povabilo italijanskega kolega Sergia Mattarelle se je v Rimu na poslovilnem delovnem obisku mudil slovenski predsednik Borut Pahor. Pahor namreč svoja petletna mandata na predsedniški funkciji zaključi 23. decembra, ko v predsedniško palačo pride novoizvoljena predsednica Nataša Pirc Musar. Prejšnji teden je Pahor vlogi predsednika Slovenije v Zagrebu pri hrvaškem kolegu Zoranu Milanoviću opravil tudi svoj zadnji državniški obisk v tujini.

Kot so sporočili iz urada slovenskega predsednika, sta Pahor in italijanski gostitelj "v času dveh mandatov vzdrževala reden dialog in ustvarila dediščino dobrega sosedstva". Mattarella je Pahorja gostil na kosilu. Gost iz Slovenije se mu je "zahvalil za odlično sodelovanje in iskreno prizadevanje za krepitev prijateljskih odnosov med sosednjima narodoma in državama". Pri tem sta se predsednika z naklonjenostjo spomnila "skupnih aktivnosti, ki so bile usmerjene v preseganje nekaterih bremen naše skupne preteklosti".

Pieteta do žrtev na obeh straneh

Tako bo 13. julij 2020 ostal v zgodovini kot pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih. Predsednika Pahor in Mattarella sta prisostvovala podpisu memoranduma o vrnitvi Narodnega doma slovenski skupnosti v Italiji. Sto let po tem, ko so ga požgali italijanski fašisti, je Narodni dom po večletnih prizadevanjih prešel v last slovenske manjšine.

V spomin se je ta dan vtisnil tudi zaradi predsednikov, ki sta se z roko v roki skupaj poklonila pri spomeniku slovenskim žrtvam fašizma, obsojencem 1. tržaškega procesa, in na bazoviški fojbi. S tem sta potrdila, da proces sprave lahko temelji samo na pieteti do vseh žrtev. Pahor je spomnil tudi na udeležbo predsednikov na odkritju spomenika padlim v prvi svetovni vojni na Doberdobu oktobra 2016.

Območje ob slovensko-italijanski meji ima z večjezičnostjo in večkulturnostjo velik potencial, ki je naravno "evropski" in se uresničuje tudi skozi projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 dveh Goric, so še sporočili iz Pahorjevega urada. Zategadelj so omenili še obisk predsednikov v Novi Gorici in Gorici oktobra 2021, kjer sta za spodbudo projektu sprejela odločitev o sopokroviteljstvu EPK 2025.

Pahor se je z italijanskima predsednikoma Giorgiom Napolitanom in Mattarello skupaj srečal kar devetnajstkrat. Italijo je na njuno povabilo obiskal osemkrat. Predsednika zahodne sosede sta se v Sloveniji mudila šestkrat. Že v petek pa je Pahor v Trentu na severu Italije prejel nagrado, poimenovano po nekdanjem italijanskem premierju in enem od očetov današnje Evropske unije Alcidu De Gasperiju. Ob prejemu nagrade je Pahor izrazil svojo zavezanost evropski ideji in prepričanje, da od skupne evropske prihodnosti ni boljše alternative.

Pride še Van der Bellen

Priznanje Alcide De Gasperi: graditelji Evrope podeljuje vlada italijanske avtonomne pokrajine Trento in k njej sodi tudi denarna nagrada v višini 25 tisoč evrov. To je bila deveta podelitev te nagrade, ki so jo med drugimi prejeli Helmuth Kohl, Romano Prodi, Felipe Gonzales in Vaclav Havel. Pahor je v zahvali dejal, da "že od nekdaj verjame v evropsko idejo", in izrazil prepričanje, "da bo prej ali slej napočil trenutek, ko bomo evropski narodi in države na novi evropski konvenciji znova odločali o še tesnejšem sodelovanju in krepitvi naše evropske ideje", in upanje, da bo ruska agresija na Ukrajino te procese še pospešila, "saj je evropska ideja najprej in predvsem mirovni projekt". V soboto se je Pahor v Trstu srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti in obiskal tudi redakcijo Primorskega dnevnika.

Povejmo še, da bo v petek Borut Pahor v Ljubljani in na Ptuju na uradnem obisku gostil avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna. Ta bi moral priti v Slovenijo že pred desetimi dnevi, a je zbolel za covidom in je bil obisk prestavljen. Predsednika se sicer že v četrtek zvečer dobita na večerji v Ljubljani, po petkovem dopoldanskem sestanku pa nameravata skupaj odpotovati še na Ptuj.