Kljub določenim diplomatskim naporom se napetosti na ukrajinsko-ruski meji ne zmanjšujejo. Včeraj je Kijev obiskal nemški kancler Olaf Scholz in se sestal z gostiteljem, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Oba sta nekoliko omehčala izjave o ukrajinski želji po vstopu v zvezi Nato, kar je za Rusko federacijo glavni kamen spotike. Danes se bo Scholz v Kremlju sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Medtem je Rusija v petek v Črnem morju začela obsežne pomorske manevre s 30 bojnimi ladjami svoje tamkajšnje flote. Že v četrtek so se v Belorusiji, prav tako v neposredni bližini ukrajinske meje, začele vojaške vaje s 30 tisoč ruskimi vojaki. Iz Washingtona pa prihajajo vse bolj svareča in goreča opozorila, da utegne Rusija že v nekaj dneh napasti Ukrajino, še pred koncem zimskih olimpijskih iger v Pekingu 20. februarja. Ameriški obveščevalci so celo izpostavili jutrišnjo sredo kot potencialni dan začetka ruske invazije na Ukrajino. Medtem je več držav sledilo pozivu ZDA, naj se njeni državljani umaknejo iz Ukrajine.
V soboto popoldan je ta nasvet izdalo tudi slovensko zunanje ministrstvo. ZDA menda kanijo že v 48 urah popolnoma evakuirati svoje diplomate iz Ukrajine, je včeraj poročala ameriška televizija CBS. Članice Evropske unije temu ameriškemu zgledu (še) ne sledijo.
Napovedi vsesplošnega izbruha vojne imajo vse hujše posledice na ukrajinsko gospodarstvo
Vrnitev v Slovenijo
V Ukrajini živi okoli 70 do 80 slovenskih državljanov. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da so nekateri med njimi upoštevali nasvet in se že vrnili v Slovenijo. Morda bolj kot resničen začetek vojne jih je zaskrbelo, da se prometna in siceršnja logistika v Ukrajini vse bolj zaostruje. Konec tedna je tako uradni Kijev letalskim družbam priporočil, naj ne letijo čez Črno morje, letalske družbe pa tudi ukinjajo lete iz Kijeva in drugih ukrajinskih mest.
Včeraj nam je uspelo govoriti s Slovencem, ki že nekaj let s slovensko družino živi v Ukrajini, a se je konec tedna z ženo in otroki vrnil v Slovenijo. "Jaz sem šel z avtom čez ukrajinsko-madžarsko mejo, kjer nastajajo zavoljo strogosti madžarskih obmejnih delavcev večurni zastoji. Preostanek družine je zato domov letel iz Lvova, ker so bili leti od tam ugodnejši, kot so trenutno iz Kijeva." Slovenec, ki noče biti imenovan, sicer v Kijevu dela za neko evropsko firmo. Država, od koder je firma, je tujim sodelavcem v petek dvignila nevarnost na stopnjo, po kateri mora evakuirancem povrniti stroške za pot domov in v nekaterih primerih tudi za nastanitev v domicilni državi, če tam nimajo kam iti. "Pri zgolj nasvetu države teh stroškov ne povrnejo," je razložil Slovenec, zakaj se je pravzaprav odločil za povratek.
"Neke panike v Ukrajini ni čutiti. Ljudje niso navalili na trgovine ali bencinske črpalke, da bi si pripravili zaloge za morebitni izbruh oboroženega spopada. Ukrajinci še naprej normalno hodijo v službo, otroci v šole in vsi upajo, da vojne ne bo," nam je po telefonu včeraj povedal še en neimenovani slovenski sogovornik, ki za zdaj ostaja v Kijevu.
Računajo na nadaljevanje nogometne lige
Po elektronski pošti smo včeraj prišli v stik s slovenskim nogometašem Rudijem Požegom Vancašem, ki je januarja letos iz NK Maribor prestopil k ukrajinskemu Černomorcu iz Odese. Sporočil nam je, da je s klubom na pripravah na jugu Turčije, v Beleku. O napetostih okoli Ukrajine je obveščen iz medijev. Njegov klub priprave normalno nadaljuje. Nogometaši računajo, da se bo spomladanski del ukrajinske prve lige začel konec meseca, kot je predvideno. Černomorec naj bi prvo spomladansko tekmo igral v nedeljo, 27. februarja, proti Mariupolu doma, v Odesi.
Ameriška histerija
Morda panike ni, toda bojazen pred vojno se ljudem počasi zajeda pod kožo. Zanimivo je, da najvišji ukrajinski predstavniki vse bolj zavračajo ameriške apokaliptične napovedi. "Že več dni ugotavljamo pospešeno krepitev ruskih sil in njihovo nameščanje bližje meji, tako da bi bilo vojaško posredovanje lahko sproženo zelo zelo hitro," je za CNN konec tedna dejal visoki svetovalec Bele hiše za zunanjo politiko Jake Sullivan. "Najverjetneje bi se začelo z raketnimi napadi in letalskimi bombardiranji, sledili bi premiki kopenskih sil," je dodal.
Toda Ukrajinci se s temi črnogledimi napovedmi ne strinjajo. Zelenski je v soboto ocenil, da ameriška opozorila o skorajšnjem ruskem napadu na Ukrajino vzbujajo zgolj paniko in Ukrajincem ne pomagajo. O skorajšnji ruski invaziji je celo zahteval trdne dokaze, ki naj jih tisti, ki jih ima, sporoči ukrajinski vladi. V nedeljo je Zelenski o tem po telefonu govoril tudi z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in ga povabil na obisk v Kijev. Menda sta se strinjala, da je treba vztrajati na poti diplomacije in odvračanja nevarnosti.
Napovedi vsesplošnega izbruha vojne imajo vse hujše posledice na ukrajinsko gospodarstvo, prebivalstvo pa trpi pod vse hujšim psihološkim pritiskom in tega se ukrajinski voditelji, ki celo govorijo o "ameriški histeriji", očitno zavedajo. Tiskovna agencija AFP še navaja oceno profesorice mednarodnih odnosov Nine Hruščeve, ki živi v ZDA in katere kolumne objavljamo na Večerovi mnenjski strani Pogledi, da je težava Washingtona ta, ker tri mesece govori o napadu, kakor da je tik pred vrati, zato je njegova kredibilnost razumljivo že načeta. Poleg tega so se ameriški obveščevalci v preteklosti že večkrat zmotili oziroma so obveščevalne podatke priredili političnim interesom. Spomnimo se Iraka, denimo.
Kulebov poziv OVSE
Oblasti v Moskvi načrtovanje invazije na Ukrajino seveda zanikajo. "Namen vojaških vaj je obramba morske obale polotoka Krim, oporišč sil črnomorske flote, pa tudi objektov gospodarskega sektorja države pred morebitnimi vojaškimi grožnjami," so sporočili o manevrih v Črnem morju iz ruskega obrambnega ministrstva. Putin nemara napenja mišice ob ukrajinskih mejah prav zavoljo ameriških napovedi, da bi Ukrajino utegnili sprejeti v Natovo vojaško zavezništvo, čeprav tega Ukrajinci še sami ne verjamejo, kakor nam je pred dnevi v Kijevu zatrdil tudi priznani ukrajinski politični analitik Volodimir Fesenko.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je včeraj Rusijo in druge ključne članice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) vendarle pozval k nujnemu srečanju v roku 48 ur. Kot je dejal, Rusija ignorira formalne prošnje Kijeva, naj pojasni kopičenje svojih sil, sto tisoč ruskih vojakov, na meji, zato je potreben nov korak, poroča britanski BBC. Dunajski dokument iz leta 1990 od 57 članic OVSE namreč zahteva, da delijo informacije o svojih vojaških silah in se medsebojno obveščajo o večjih vojaških dejavnostih.