Papež na Lezbosu obiskal begunce: Ne bežimo hitro mimo krutih podob njihovih malih trupel na plažah

Papež Frančišek je v okviru obiska v Grčiji, ki poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi, saj se oblasti bojijo izbruha večjih demonstracij, obiskal migrantski center na otoku Lezbos. Tam je v nagovoru pozval h "koncu brodoloma civilizacije", kot je poimenoval razmere v zvezi z begunci. Za papeža Frančiška je to že drugi obisk Lezbosa, prvič se je z migranti tam srečal pred petimi leti.

Sredozemlje postaja hladno pokopališče brez nagrobnikov, je kot ogledalo smrti, je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal papež. Vidno ganjen je papež vse pozval, naj si pogledajo obraze otrok. "Bodimo dovolj pogumni, da pred njimi, ki so nedolžni in predstavljajo prihodnost, pokažemo sram. Ne bežimo hitro mimo krutih podob njihovih malih trupel na plažah," je dodal. Frančišek je znova obsodil nacionalizem in vse pozval, naj si ne zatiskajo oči pred realnostjo, ter obsodil "indiferenco, ki ubija, in cinično nezanimanje, ki na smrt obsoja vse, ki so na robu". "Tu sem, da vidim vaše obraze in vam pogledam v oči," je beguncem dejal papež. Na Lezbosu ga je pričakala množica, sveti oče pa je dolgo pozdravljal in blagoslavljal begunske družine ter številne otroke. V Atenah je papež imel včeraj popoldne še mašo za okoli 2500 vernikov. Že prvi dan obiska je kritiziral nacionalistične delitve in egoizem znotraj EU, ki da so krivi za neusklajen pristop unije do priseljevanja. Evropska unija (EU) pri vprašanju migracij še naprej "odlaša" in je občasno "blokirana in neusklajena", namesto da bi bila "motor solidarnosti", je dejal.

Papež se je v Atenah v soboto srečal z grško predsednico Katerino Sakelaropulu, premierjem Kiriakosom Micotakisom ter podpredsednikom Evropske komisije Margaritisom Shinasom. Obenem se je poklonil grški politični tradiciji. "Tukaj se je rodila demokracija," je dejal po navedbah nemške tiskovne agencije DPA. "Iz zibke je tisočletja kasneje nastala odlična hiša demokratičnih ljudstev - mislim na EU in na sanje o miru in bratstvu, ki jih predstavlja za mnoge narode," je poudaril. "Brez Aten in Grčije Evropa in svet ne bi bila, kjer sta. Bila bi veliko manj modra in manj srečna," je ocenil. Kasneje se je papež sestal še z vodjo grške pravoslavne cerkve, atenskim nadškofom Hieronimom II., s katerim sta imela skupno mašo. Na srečanju je papež prosil odpuščanja za zločine katolikov. Nato se je sešel s predstavniki majhne grške katoliške skupnosti, ki predstavlja le 1,2 odstotka večinoma pravoslavne populacije. To je prvi papeški obisk Aten od leta 2001, ko se je v grški prestolnici mudil takratni papež Janez Pavel II. Takratni obisk pa je bil sploh prvi od leta 1054, ko je prišlo do velikega razkola krščanske cerkve na katoliško in pravoslavno vejo.

Jutri, ko ima svoj praznik Nikolaj iz Mire oziroma sveti Miklavž, se bo Frančišek posvetil mladim, s katerimi bo govoril o prihodnosti. Pred obiskom Grčije se je papež dva dni mudil na razdeljenem Cipru, kjer je pozival k bratstvu. Prepričan je namreč, da ne bomo nikoli pozdravili svoje slepote, če bomo vedno mislili le nase in ne bomo v dialogu z drugimi, je zapisala slovenska tiskovna agencija STA.

Otok je na udaru zaradi številnih beguncev, ki bežijo pred vojnami in nasiljem. Papež je na srečanju z begunci opozoril, da so ti žrtve suženjstva, ter obsodil trpljenje, ki so mu izpostavljeni. Podobno kot pred petimi leti v Grčiji se je Vatikan tokrat dogovoril s ciprskimi oblastmi, da bodo s seboj v Italijo vzeli okoli 50 beguncev.