Pritlikavi planet Pluton nam je znova pripravil presenečenje. S posnetkov, ki jih je na Zemljo poslala Nasina sonda Nova obzorja (New Horizons), je namreč razvidno, da je na njegovem površju več ogromnih ledenih vulkanov. Sonda je Pluton in njegove lune preletela že leta 2015, tedaj zbrani podatki pa še vedno na novo krojijo skoraj vse, kar so znanstveniki do zdaj vedeli o tem malem planetu.
Pluton je pritlikavi planet na obrobju našega sončnega sistema v Kupierjevem pasu in je večji od mnogih zamrznjenih objektov, ki krožijo tam po svojih orbitah daleč stran od Sonca. Ledeni svet, v katerem vlada nepopisen mraz, saj se temperatura tam nikoli ne povzpne čez minus 232 stopinj Celzija, sestavljajo gore, doline, ledeniki, planjave in kraterji. Če bi pristali na njegovem površju, bi lahko opazovali modro nebo in rdeč sneg.
Na novi fotografiji je videti kotanjasto območje, ki ni prav nič podobno nobenemu območju na tem malem planetu – ali kateremkoli drugem v naši kozmični soseski. "Odkrili smo polje, na katerem je več velikih ledenih vulkanov, ki so drugačni od vsega, kar smo do zdaj videli v našem sončnem sistemu," je povedala Kelsi Singer, vodja študije in znanstvenica, zaposlena pri Raziskovalnem inštitutu Southwest v Boulderju v Koloradu. Ugotovitve študije so bile objavljene v najnovejši številki revije Nature Communications.
Vulkansko območje se razteza na jugozahodu ledene plošče Sputnik, ki prekriva starodavno udarno kotanjo. Sestavlja ga razrit vodni led, posejano je z vulkanskimi kupolami. Največji med njimi sta Wrigh Mons in Piccard Mons. Prva je visoka štiri do pet kilometrov in široka približno 150 kilometrov, druga pa se dviguje kar sedem kilometrov visoko in je široka 225 kilometrov. Ledene vulkane sicer najdemo tudi drugod v našem sončnem sistemu. Vulkani nastanejo zaradi dvigovanja materiala na površje, pri čemer nastane nov teren. V tem primeru je bila ta material voda, ki se je po prihodu na površje zaradi nizkih temperatur na Plutonu takoj spremenila v led. "Ti vulkani se po videzu precej razlikujejo od vseh drugih vulkanov v našem sončnem sistemu, bodisi ledenih bodisi skalnatih," pravi Singerjeva. "Oblikovani so kot gore, vendar na vrhu nimajo kaldere, kotlastega vulkanskega žrela, hkrati pa so polni ogromnih grbin."
Čeprav ima Pluton skalnato jedro, so bili znanstveniki dolgo prepričani, da ne premore dovolj notranje vročine, ki sicer spodbuja vulkansko aktivnost. Za nastanek tega območja bi bili nujni izbruhi na več mestih, menijo Singerjeva in njeni kolegi. Raziskovalci so hkrati opazili, da na območju ni nobenih udarnih kraterjev, ki jih je mogoče videti drugod na Plutonu. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da Pluton premore več notranje vročine, kot so bili znanstveniki prepričani do zdaj. "To pomeni, da še vedno ne razumemo v celoti, kako planetarna telesa sploh delujejo," meni Singerjeva.
Ledeni vulkani so verjetno nastajali v epizodah in so bili aktivni šele pred sto do dvesto milijoni leti, kar geološko gledano pomeni, da so mladi. Če bi bili priča izbruhu ledenega vulkana na Plutonu, bi bil ta nedvomno videti drugače, kot bi pričakovali. "Ledena magma, ki bi se iz žrela vulkana iztekala na površje Plutona, bi bila verjetno plundrasta mešanica ledu in vode, podobna zobni pasti. Na površju Plutona je tako mrzlo, da voda tam ne more dolgo ostati v tekočem stanju. V nekaterih primerih je tok ledene magme ustvaril ogromne kupole, ki jih vidimo na fotografijah, ter tudi grudast teren po vsem območju," še pojasnjuje Kelsi Singer.
