Zadnja ruska dogajanja, vse do Putinove grožnje, ki ne izključuje jedrskega orožja, so te dni vplivala tudi na italijansko volilno kampanjo. Vendar niso bistveno spremenila razmerij med strankami. Objave javnomnenjskih raziskav so v tem času prepovedane, vendar jih vsi opravljajo, kar seveda vpliva na obnašanje politikov in poročanje medijev.
Putinovi "prijatelji"
V Italiji tako narašča nasprotovanje pošiljanju orožja Ukrajini in Italijani se zavzemajo za pogajanja ne oziraje se na dejstvo, da Moskva pogajanja odklanja. Se je pa odnos vodilnih politikov, ki so do nedavnega veljali za Putinove prijatelje, prilagodil novim okoliščinam. Voditelj Lige Matteo Salvini, ki je nekoč ponujal tri Mattarelle za pol Putina, zdaj ruskega predsednika obsoja. Silvio Berlusconi, ki je Putina gostil v svoji vili na Sardiniji, je nekoliko bolj gosposki in pravi, da ga je Putin razočaral. Voditelj Gibanja 5 zvezd Giuseppe Conte pa je še vedno proti pošiljanju orožja Ukrajini in se zavzema za rešitev krize s pogajanji. Druge stranke so bile vedno na strani zahodnega zavezništva, vključno z Giorgio Meloni, voditeljico skrajno desne stranke Bratje Italije, ki se razglaša za odločno zagovornico politike Evropske unije in zveze Nato. Je pa Putinov govor izkoristil lider Demokratske stranke Enrico Letta, ki je izjavil, da Putin posega v italijansko volilno kampanjo, in pozval volivce, naj ne glasujejo za njegove prijatelje.
To do jutri, ko se bodo ob 23. uri zaprla volišča parlamentarnih volitev. S ponedeljkom pa bo marsikaj drugače. V Italiji namreč velja znano načelo, da vse, kar je bilo izrečeno v volilni kampanji, velja samo do dneva volitev. Potem gre namreč zares. Vsi ti besedni izpadi, kot kaže, ne bodo bistveno vplivali na rezultate. Desni tabor, ki ga sestavljajo Bratje Italije, Liga in Berlusconijeva stranka Naprej, Italija!, naj bi v nedeljo zmagal na volitvah. Vendar si ne bo zagotovil dvotretjinske večine v parlamentu, kar pomeni, da ne bo mogel samovoljno spreminjati ustave brez referenduma. Italija bo torej skoraj gotovo ostala parlamentarna republika in torej s predsedniško republiko ne bo nič, kar je dobra novica.
Cene plina in elektrike navzgor
Vse drugo je seveda odprto. Na spletu je zaslediti tudi namig, da Melonijeva ni več tako navdušena nad vodenjem vlade, ker se bo morala po eni strani soočiti z energetsko krizo, po drugi pa zavirati partnerski stranki, ki v volilni kampanji obljubljata nenadzorovano trošenje in zadolževanje države. Italija je izredno zadolžena, njen dolg presega 170 odstotkov BDP in zato je takšno trošenje proračunsko nedopustno. Po drugi strani pa ljudje trpijo zaradi stroškov plina in elektrike, ki rastejo v nebo. Zelo so prizadeta podjetja, ki so veliki porabniki energije. Lastniki grozijo z zaprtjem in odpuščanjem, cene naraščajo povsod, tudi v najcenejših trgovskih verigah.
Skratka, v nedeljo bodo volitve, nato bo po vseh napovedih desnica sestavila novo vlado, predsedovala ji bo Melonijeva, obe partnerski stranki, predvsem Salvinijeva Liga, pa bosta vztrajali pri ukrepih, ki so neskladni s finančnim stanjem. Bolj kot kadarkoli prej bi Italija potrebovala Maria Draghija z njegovim ugledom doma in v tujini. Ampak Draghi odhaja. Zdaj je v New Yorku na Generalni skupščini Združenih narodov, srečal se je s Henryjem Kissingerjem in prejel ugledno mednarodno nagrado. Ko so ga v Rimu na zadnji tiskovni konferenci vprašali, ali bo še predsednik vlade, je odgovoril z eno besedico: "Ne!" Je pa vse, kar je v zadnjih dneh glede prihodnosti Italije naredil in povedal, v nasprotju s programom in napovedmi Melonijeve in njenih partnerjev.
Skratka, Italiji se obeta zelo vroča jesen, nad katero lebdi strah pred mrzlo zimo, ker ima država rezerve plina samo do februarja. Vlada, katere partnerji se med seboj prepirajo o temeljnih vprašanjih, še preden je koalicija sploh zmagala na volitvah, tem problemom verjetno ne bo kos.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
