Po skoraj 200 letih ugotovili vzrok Beethovnove smrti, eden od krivec tudi alkohol

N.S., STA
23.03.2023 14:37

Ludwig van Beethoven je umrl na Dunaju pred skoraj 200 leti, potem ko je ustvaril nekaj najvplivnejših del klasične glasbe.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Vse od takrat si njegovi biografi prizadevajo pojasniti vzrok smrti tega nemškega skladatelja, njegovo predhodno postopno izgubo sluha in boj s kroničnimi boleznimi. Nekaj odgovorov je prinesla najnovejša mednarodna raziskava.

Mednarodna skupina raziskovalcev je na podlagi njegovih pramenov las določila zaporedje Beethovnovega genoma in postregla z nekaj odgovori o smrti in boleznih slavnega skladatelja, ki je umrl pri 56 letih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po ugotovitvah raziskovalcev je bil verjeten vzrok Beethovnove smrti odpoved jeter ali ciroza, ki jo je povzročilo več dejavnikov, med drugim tudi uživanje alkohola. Beethoven, ki se je rodil leta 1770 v Bonnu in umrl leta 1827, se je v različnih obdobjih svojega življenja poleg izgube sluha spopadal tudi z želodčno-črevesnimi težavami in zlatenico.

"Preučili smo možne genetske vzroke treh glavnih sklopov simptomov - progresivne izgube sluha, želodčno-črevesnih težav in bolezni jeter. Slednje so ga nazadnje pripeljale do smrti zaradi odpovedi jeter," je povedal Markus Nothen z Inštituta za genetiko pri Univerzitetni bolnišnici v Bonnu.

Beethoven je imel po besedah Nothena "močno genetsko nagnjenost k boleznim jeter", v njegovih laseh pa so tudi odkrili sledi virusa hepatitisa B.

Johannes Krause z Inštituta Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo je ob tem povedal, da je bil hepatitis B "v tistem času na začetku 19. stoletja verjetno precej pogost". "Vsaj v zadnjih nekaj mesecih pred smrtjo je bil Beethoven okužen z virusom hepatitisa B," je dodal.

Avtorji študije, ki je bila objavljena v reviji Cell Press Current Biology, pa niso mogli ugotoviti nobenih genetskih vzrokov za postopno izgubo sluha, zaradi katere je Beethoven leta 1818 popolnoma oglušel.

Raziskovalci so analizirali osem pramenov las, ki naj bi pripadali Beethovnu, in ugotovili, da jih je pet "skoraj zagotovo pristnih", je povedal Tristan Begg, doktorski študent na Univerzi v Cambridgeu in glavni avtor študije.

Za enega najbolj znanih pramenov las, znanega pod imenom Hiller Lock, ki je bil predmet prejšnjih raziskav in je vseboval visoke vrednosti svinca, pa se je izkazalo, da sploh Beethovnov, ampak od neke ženske.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta