Vojislav Bercko
Trgovinska vojna med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki se je razplamtevala zadnja štiri leta, je zgodovina. Že pred včerajšnjim vrhom EU-ZDA, ki so se ga v Bruslju udeležili najvišja evropska predstavnika, Charles Michel in Ursula von der Leyen ter ameriški predsednik Joe Biden, so pogajalci dosegli dogovor o petletnem premirju glede spora z državnimi pomočmi za največja svetovna proizvajalca letal Airbus in Boeing, zaradi katerih sta sprti strani uvajali carine.
Odprto vprašanje ostajajo carine na jeklo in aluminij
ZDA in EU si že več kot desetletje vzajemno očitajo nedovoljeno državno pomoč letalskima šampionoma na obeh straneh Atlantika. V svetovni trgovinski organizaciji WTO so presodili, da lahko ZDA uvedejo carine na 7,5 milijarde dolarjev evropskih dobrin, obenem pa so prižgali zeleno luč EU za ocarinjenje skoraj štirih milijard dolarjev ameriškega uvoza letno. ZDA so po pridobitvi soglasja s 25-odstotnimi dajatvami ocarinile nekatere svetovno uveljavljene evropske produkte, kot so vino, sir in olive, na Airbusova letala pa so uvedle 15-odstotno dajatev. EU je odgovorila z napovedjo dodatnih carin na ameriška letala, traktorje, sladki krompir, arašide, zamrznjen pomarančni sok, tobak, kečap in tihomorski losos. Ob koncu 2020, torej še v času administracije prejšnjega predsednika Donalda Trumpa, so nato ZDA napovedale še nove carine na francoske in nemške izdelke, in sicer dele za letala ter nekatere penine, konjake in vinjake. Na vrhu v Bruslju sicer še niso končali medsebojnega spora glede carin za jeklo in aluminij, ki jih je prvi uvedel Bidnov predhodnik Trump, toda Evropska unija je tudi te carine za pol leta zamrznila v pričakovanju, da bodo podobno ravnale ZDA.
"EU in ZDA delijo dolgo zgodovino. Sooblikovali smo večino prejšnjega stoletja. Zdaj je čas, da sooblikujemo to stoletje - na temelju skupnih demokratičnih vrednot," je poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel na novinarski konferenci po vrhu. Na njej sta rezultate predstavila s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, Bidna pa ni bilo, saj je takoj odpotoval proti Ženevi, kjer ima v sredo na sporedu srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Strani sta poleg reševanja trgovinskih zadev vzpostavili še delovni skupini za sodelovanje na področju podnebnih sprememb, pri čemer sta po navedbah EU "naravni partnerici", in glede proizvodnje cepiv ter posebno telo za trgovino in tehnologijo. Sodelovanje v boju proti podnebnim spremembam se z Bidnom nedvomno izboljšuje, saj se ZDA vračajo k pariškemu sporazumu. A vsesplošnega strinjanja ni. Na ameriški strani denimo ni pričakovati navdušenja nad davkom na uvožene ogljično intenzivne industrijske proizvode, ki ga načrtuje unija. V povezavi z vprašanjem globalne cene CO2 je von der Leynova ob tem izpostavila, da bo to treba urediti bodisi v okviru sheme za trgovanje z izpusti bodisi z obdavčevanjem, ter dejala, da je Bidnu danes pojasnila logiko evropskih načrtov glede davka na uvožene ogljično intenzivne proizvode, pri čemer vidi tudi pomembno vlogo WTO.
EU sicer tudi po Bidnovi zmagi izpostavlja potrebo po krepitvi strateške suverenosti in avtonomnosti, ki vzbuja skrbi na drugi strani Atlantika, še zlasti krepitev evropskega obrambnega sodelovanja. Glede tega so na evropski strani dejali le, da so bila minula leta težka, a da so se stvari spremenile ter da EU in ZDA delijo skupne vrednote in stališča. Biden pa tako ali tako ves čas ponavlja: "Amerika je nazaj."
