Pod Baltskim morjem gradijo najdaljši potopljeni predor na svetu, ki bo povezal Nemčijo in Dansko

zur
28.09.2022 17:00

Danska namerava do leta 2029 zgraditi tunel, ki bo povezoval njeno obalo z nemško in bo speljan 40 metrov globoko po dnu Baltskega morja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tako bo videti vstop v predor pod Baltikom med danskim Rödbyjem in nemškim Puttgardnom, ko naj bi leta 2029 po njem stekel promet. 
Femern A/s

Prvi elementi bodo nared konec tega leta ali na začetku prihodnjega, je za ameriški CNN povedal Henrik Vincentsen, izvršni direktor podjetja Femern A/S, danskega državnega podjetja, zadolženega za izvedbo projekta. "Do začetka leta 2024 moramo biti pripravljeni v morje namestiti prvi betonski element." Vsak betonski element bo dolg 217 metrov, širok 42 metrov in visok devet metrov. Tehtal bo 73 tisoč ton ali toliko, kot tehta skupaj 13 tisoč slonov. Betonske elemente bodo s pomočjo tovornih čolnov in žerjavov namestili na morsko dno, približno 40 metrov globoko. Njihovo nameščanje na dno Baltskega morja naj bi trajalo približno tri leta, predor pa naj bi bil odprt za promet leta 2029. Pri realizaciji projekta bo neposredno sodelovalo 2500 ljudi. Na gradnjo predora seveda vplivajo tudi motnje v delovanju globalnih oskrbovalnih verig, posledica katerih je zvišanje cen jekla in drugih surovin.

Predor, poimenovan Fehmarnbelt Fixed Link, so po več kot desetletju načrtovanja sicer že začeli graditi leta 2020. Tik pred tem so na danski strani uredili še začasno pristanišče, kjer bo stala tovarna, v kateri bodo izdelali 89 masivnih betonskih elementov, ki bodo tvorili tunel. Dolg bo18 kilometrov in je eden najdražjih evropskih infrastrukturnih projektov, saj bo stal vsaj sedem milijard evrov. Izgradnja leta 1993 dokončanega in 50 kilometrov dolgega predora pod Rokavskim prelivom, ki povezuje Anglijo in Francijo, je denimo stala slabih 14 milijard evrov. Čeprav je precej daljši od tunela Fehmarnbelt, so predor pod Rokavskim prelivom gradili s pomočjo vrtalnega stroja in ne s potapljanjem vnaprej izdelanih betonskih elementov.

Predor bo speljan čez preliv Fehmarn - med nemškim otokom Fehmarn in danskim otokom Lolland v Baltskem morju. Zasnovan je kot alternativa trajektni povezavi med mestoma Rödby in Puttgarden, ki jo vsako leto uporabi na milijone potnikov. S trajektom traja vožnja čez preliv 45 minut, medtem ko bo vožnja z vlakom skozi predor trajala le sedem minut, z avtom pa deset. Predor bo tudi najdaljši kombinirani cestno-železniški predor na svetu. Sestavljen bo iz dveh dvopasovnic, ki ju bosta dopolnjevala servisni koridor in dvotirna električna železniška proga.

"Potovanje iz Köbenhavna v Hamburg danes traja približno štiri ure in pol, skozi novi predor pa bo trajalo le dve uri in pol," pojasnjuje Jens Ole Kaslund, tehnični direktor podjetja Femern A/S. Veliko ljudi zato zdaj iz danske prestolnice v Hamburg potuje raje z letalom, toda v prihodnosti bo ugodneje, če se bodo peljali z vlakom. Z avtomobilom bo pot trajala kakšno uro manj, saj voznikom ne bo treba čakati v vrsti za trajekt. Zelo koristen bo predor po Kaslundovih besedah tudi za tovorni promet, tako cestni kot železniški, saj bo pot med Švedsko in osrednjo Evropo krajša za 160 kilometrov. Trenutno je mogoče s Skandinavskega polotoka čez Dansko v Nemčijo potovati s trajektom čez preliv Fehmarnbelt. Vozniki pa lahko uberejo tudi daljšo pot čez mostove med otokoma Zelandija in Funen ter polotokom Jutlandija.

Projekt so začeli snovati leta 2008, ko sta Nemčija in Danska podpisali sporazum o izgradnji predora. Kar desetletje je trajalo, da sta državi sprejeli ustrezne zakone ter izvedli nujne geotehnične in okoljske študije. Medtem ko je na Danskem vse potekalo gladko, je v Nemčiji projektu nasprotovalo veliko organizacij, vključno s trajektnimi podjetji, okoljevarstvenimi skupinami in lokalnimi skupnostmi - zaradi strahu pred nepošteno konkurenco ali bojazni pred negativnimi vplivi na okolje, še poroča CNN.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta