Andreja Kutin
Osnutek besedila, ki ga je predsedstvo podnebne konference COP29 v Bakuju poslalo v noči na četrtek, je zjutraj naletel na hude kritike. In to z obeh strani, severa in juga. Komisar EU za podnebje Wopke Hoekstra je dejal, da je besedilo "očitno nesprejemljivo" v sedanji obliki. A predvsem bode v oči pomanjkanje jasnih številk o podnebnih financah, pri čemer pa si EU deli krivdo z drugimi razvitimi državami. Podobnih odzivov je veliko in napetost narašča, enako strah, da bo t. i. finančni COP padel. EU postaja tarča vse hujših kritik, in četudi je bila skupnost doslej motor mednarodnih dogovarjanj, se zdi, da zlagoma izgublja moč, vsaj ko gre za finančno plat zgodbe, četudi je doslej za podnebne finance prav EU prispevala največji delež denarja.
Razdvajanje, ko bi morali združevati
Jennifer Morgan, nemška sekretarka za podnebne politike, je bila na plenarni seji jasna o globokem razočaranju nad predsedstvom. Kot mnogi drugi se je obregnila: "Besedila niso tam, kjer bi morala biti. Še bolj nas oddaljujejo od ambicioznega cilja. Predsedovanje ni dalo rezultatov, kot smo pričakovali. Soočeni smo z besedilom o financah, ki naj bi nas razdelilo ravno v času, ko bi si moralo predsedstvo prizadevati, da bi nas združilo." To ni odziv na trpljenje mnogih, je dejala Morgan in se tako postavila ob bok številnim ostrim besedam o razočaranju glavnemu azerbajdžanskemu pogajalcu Yalchinu Rafiyevu. To je minus dogovor, je dejal Diego Pacheco Balanza iz Bolivije, ki je ocenil napredek kot malenkosten.
"Kompilacija slabih idej"
Diplomacija se medtem dogaja v bilateralah in ožjih skupinah za zaprtimi vrati, kjer menda nastaja še tretja verzija besedila. Objavljeni tekst ima za vsako poglavje po dve različici, najpomembnejše pa je seveda poglavje finančnega cilja za pomoč državam v razvoju, pri čemer imajo visoke zahteve države globalnega juga, medtem ko razvite države severa poudarjajo poglavje o blaženju, torej zniževanju emisij toplogrednih plinov. Preprosto - jug ne želi dati zavez o zniževanju, dokler bogati, ki so desetletja dovajali pline v ozračje in tako bogateli na račun revnih, ne pokažejo denarja. In ne v obliki kreditov, ampak iz javnih financ, poudarjajo države v razvoju. V besedilu sta tako omenjeni dve povsem nasprotujoči si možnosti končnega dogovora. Čeprav obe prepoznavata potrebo po tisočih milijardah dolarjev finančne pomoči na leto, pa konkretnih zneskov v besedilu ni.
Pričakujejo zaveze o javnih nepovratnih sredstvih, EU pa ves čas govori o zasebnem financiranju in kreditih
Barbara Kvac iz Focusa: "Osnutek ne vsebuje ambicij, saj ne vsebuje številk, ima pa v prvi različici dobre elemente, ki so lahko podlaga za dober dogovor, medtem ko druga različica za nevladne organizacije ni sprejemljiva. Dejansko je kompilacija slabih idej, ki so jih predstavile bogate države v tem procesu. Skrbi nas, da je že četrtek in se še vedno ne pogovarjamo o cilju. Jasno je bilo, da je ta COP o financah, in pričakovali smo, da bodo države prišle na to konferenco pripravljene, a za zdaj ne kaže na to."
Potrebujemo takojšnjo in neposredno akcijo
Če je bila EU vedno med podnebno najbolj ambicioznimi udeleženkami podnebnih konferenc in tudi med tistimi z najvišje zastavljenimi cilji, so skupine nevladnikov tokrat nad vlogo EU precej razočarane. "Dejansko ničesar ne da na mizo. Vztraja pri predlogih, ki niso del rešitev, ki jih pričakujemo na tem COP-u. Pričakujemo predvsem zaveze o javnih sredstvih, in sicer v obliki nepovratnih sredstev, EU pa ves čas govori o zasebnem financiranju, kreditih in drugih elementih, ki niso tako pomembni za osnovni cilj. Recimo o nepovratnih javnih sredstvih, ki so dejansko pomembna, če želimo, da do pomoči dejansko pridejo ljudje, ki pomoč potrebujejo. Zasebno financiranje je namreč težko nadzorovati, kar smo že videli v preteklosti," pravi Barbara Kvac. To potrdi tudi direktor nigerijske organizacije Policy alert Tijah Bolton: "Potrebujemo takojšnjo in neposredno akcijo, ne pa prelaganja odločitev. Ne moremo se pogovarjati o milijardah, govoriti moramo o bilijonih!" Prihaja iz območja delte Nila, kjer že čutijo dvig morske gladine.
Nočni pogovori in nekaj smradu
Kot je na podnebnih konferencah že v navadi, pogajalci zadnje noči ne spijo. Medtem ko države in organizacije že pospravljajo paviljone, v katerih so sedaj dva tedna predstavljale svoja stališča in agende, so se prava pogajanja z včerajšnjim dnem šele začela.
A zdi se, kot da bi tudi infrastruktura, ki je morala vzdržati pretok vsaj 70.000 ljudi, popuščala, občasno je zaznati vonj odplak, v sanitarijah primanjkuje papirja, prostori so tudi hladnejši, kljub temu da mobilne grelce vztrajno napajajo ogromni agregati, ki zrak okoli olimpijskega stadiona (ta sicer nosi le ime po športnih igrah, saj Azerbajdžan iger nikoli ni gostil) dodatno "bogatijo" z izpušnimi plini.
Evropska delegacija, v kateri je precej aktivna tudi slovenska ekipa, je sicer nekoliko bolj optimistična. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer: "Sama številka COP-a ne bo rešila, tekst je treba rešiti kvalitativno. Nekateri računajo na to, da bi prišli z močno številko, ki naj bi rešila pogovore, a vsaj nas znotraj EU to ne bo zadovoljilo. Tekst sedaj pogajalci krepijo, pričakujem napredek."
