Raziskovalci so odkrili, da se je v zadnjem stoletju skoraj popolnoma izgubila stabilnost tokov, ki jih imenujejo atlantska meridianska cirkulacija (AMOC) in katerih del je tudi zalivski tok. Ti toplo in slano vodo iz tropskega pasu nosijo proti severu, kjer se ohladi, zgosti in potopi v globlje plasti oceana, nato pa steče nazaj proti jugu. Tokovi AMOC so že tako na najpočasnejši točki v zadnjih 1600 letih, a najnovejša analiza kaže, da bi lahko popolnoma zamrli prej kot pričakovano. Postopek se namreč zaradi dotekanja sladke vode s tajajočih se grenlandskih ledenikov upočasnjuje hitreje, kot so napovedovali podnebni modeli.
Takšen dogodek bi imel po celem svetu katastrofalne posledice. Močno bi oviral deževje, potrebno za pridelavo hrane za več milijard ljudi po svetu, povzročil bi nastanek močnejših neviht in znižanje temperatur v Evropi ter dvig morske gladine na vzhodni obali Severne Amerike. Poleg tega bi dodatno ogrozil amazonski pragozd in antarktične ledene plošče, poroča britanski Guardian.
Znanstveniki ne morejo napovedati točnega datuma, ko bi zalivski tok utegnil propasti, saj je sistem AMOC izredno kompleksen, prav tako ni znano, za koliko stopinj se bo v prihodnosti segrelo ozračje. Od ustavitve toka nas tako morda loči le kakšno desetletje, morebiti pa tudi več sto let. Vsekakor bi bile posledice tega tako kolosalne, da ne smemo dovoliti, da bi se to res zgodilo, svarijo znanstveniki. "Znaki destabilizacije so že vidni, česar ne bi nikoli pričakoval, zato se mi to zdi zelo zaskrbljujoče," je dejal avtor študije Niklas Boers s Potsdamskega inštituta za raziskovanje podnebnih vplivov v Nemčiji. "Preprosto ne smemo dopustiti, da bi se to zgodilo," je dodal.
V raziskavi je preučeval vzorce ledu, ki v sebi nosijo različne podatke o temperaturi in slanosti morja v zadnjih 150.000 letih. Ugotovil je, da globalno segrevanje ne spreminja le vzorcev tokov, temveč prispeva k njihovi povečani nestabilnosti. Kot pojasnjuje Boers, ni znano, kolikšna koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju bi sprožila zamrtje sistema AMOC. "Edino, kar lahko storimo, je torej to, da izpuste čim bolj omejimo. Verjetnost, da se bo to res zgodilo, se poveča z vsakim gramom ogljikovega dioksida, ki ga izpustimo v ozračje," opozarja.
Znanstveniki so vse bolj zaskrbljeni glede prelomnih točk, torej obsežnih, hitrih in nepopravljivih sprememb v podnebju. Boers in njegovi kolegi so tako že maja poročali, da je velik del ledene plošče na Grenlandiji v nevarnosti, da bi se začel pospešeno taliti, kar bi lahko povzročilo znaten dvig morske gladine. Drugi raziskovalci so nedavno odkrili, da amazonski deževni gozd oddaja več ogljikovega dioksida, kot ga absorbira, in da je lanski vročinski val v Sibiriji povzročil zaskrbljujoče izpuste metana zaradi taljenja permafrosta.
Analiza iz leta 2019 je pokazala, da je naš planet morda že prestopil vrsto prelomnih točk, kar bi pomenilo "eksistencialno grožnjo za civilizacijo". Poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki bo izšlo v ponedeljek, bo predvidoma podrobneje predstavilo zaostritev podnebne krize.
