​(POGLED) Dolgi marš general(neg)a Williama Barra

Toda za administracijo Donalda Trumpa tega ni mogoče reči. Slednja si namreč še naprej pospešeno prizadeva za popolno izvotlitev ameriških institucij v korist nihilističnega populizma. Njen končni cilj ostaja nespremenjen: vzpostavitev popolnoma neliberalnega režima v ZDA.
In nihče ni bolj predan tem sanjam kot William Barr, Trumpov generalni tožilec. Barru se verjetno niti ne sanja, kdo je bil italijanski marksistični filozof Antonio Gramsci; Trumpu se skoraj zagotovo ne. Toda Barrova sla po oblasti in Trumpova podivjana premetenost sta očitno pripeljali do tega, da sta naletela na Gramscijevo teorijo kulturne hegemonije - idejo, da vladajoči razred pridobi soglasje družbe za ohranitev obstoječega stanja, potem ko zagotovi, da državne institucije utelešajo in promovirajo legitimirajočo ideologijo.
Šole, sodišča, verske ustanove in mediji lahko na primer odigrajo zelo pomembno vlogo pri internalizaciji norm, vrednot in prepričanj. Trump, Barr in ameriški republikanci na splošno uporabljajo vse te ustanove. Toda pri odzivanju na sedanje proteste je Trumpova administracija šla celo korak dlje in je zavoljo uresničitve svojih ideoloških ciljev uporabila organe kazenskega pregona in tudi vojsko. Barr, ki menda obožuje besedico "generalni" v svojem službenem nazivu, je 1. junija odredil razširitev varovanega območja okoli Bele hiše. Policisti so njegov ukaz izpolnili, kar je pomenilo, da so z Lafayettovega trga, prizorišča mnogih pomembnih protestov v ameriški zgodovini, pregnali mirne protestnike ter pri tem uporabili čelade, ščite, pendreke, konje, solzivec, dimne bombe in poprov sprej.
Trump je pozneje odracal skozi spraznjeni park, da so ga lahko fotografirali pred cerkvijo sv. Janeza, medtem ko je v rokah nerodno obračal Sveto pismo. Barr je ponosno stal ob njem, skupaj s pravim generalom Markom Milleyjem, poveljnikom združenega štaba oboroženih sil ZDA, ki pa je po valu kritik vendarle izrazil obžalovanje, ker je sodeloval pri vsem tem. "S svojo prisotnostjo sem v tistem trenutku in na tistem mestu ustvaril vtis, da se vojska vpleta v notranjo politiko," je priznal Milley. Pravzaprav je bilo še hujše: s tem svojim dejanjem je postavil pod vprašaj 240 let staro tradicijo ameriške vojske, da ostaja strogo apolitična.
Trump vztraja, da gre pri tej politizaciji vojske za ohranjanje reda in miru. Pri tem se zgleduje po Richardu Nixonu, še enem ameriškem predsedniku z avtokratskimi težnjami, ki ni nikoli varčeval z besedami. Čeprav so protestniki protestirali večinoma mirno, Trump trdi, da je bila uporaba sile zoper njih pravzaprav "dejanje iz sočutja", ker menda "rešuje življenja". Antonio Gramsci, naj vam predstavimo Georgea Orwella.
Nekdanji ameriški vojaški voditelji so spregledali prevaro Trumpove administracije in obsodili dogodek na Lafayettovem trgu. General James Mattis, nekdanji Trumpov obrambni minister, je dejal, da je ta "zloraba izvršne oblasti" ameriško ustavo spremenila v tarčo posmeha. Več kot tisoč nekdanjih funkcionarjev ameriškega pravosodnega ministrstva je objavilo pismo, v katerem zahtevajo notranjo revizijo Barrovega ravnanja v primeru protestov.