Vojislav Bercko
Vrnitev Združenih držav Amerike k iranskemu jedrskemu sporazumu, a ne brezpogojna, je ena prvih zunanjepolitičnih prioritet novega ameriškega predsednika Joeja Bidna in njegovega zunanjega ministra Antonyja Blinkna. Sporazum med Iranom in šestimi podpisnicami (petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN in Nemčijo oziroma EU), sklenjen po dolgotrajnih pogajanjih leta 2015, je predvideval ukinitev gospodarskih sankcij Zahoda v zameno za to, da Iran preneha bogatiti uran in dovoli inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo dostop do svojih jedrskih objektov. Toda administracija prejšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je od sporazuma enostransko odstopila, vlada v Teheranu je ukazala ponovno bogatenje urana in stvari so tam, kjer so bile pred poletjem 2015. Le da so odnosi med Teheranom in Washingtonom še slabši zaradi lanske likvidacije poveljnika iranske revolucionarne garde generala Kasima Sulejmanija na bagdadskem letališču.
Nihče noče narediti prvega koraka k spravi
Brez novih pogajanj in novih udeleženk
Iz obeh prestolnic sicer prihajajo previdni signali, da je sporazum možno zagnati na novo, a vsaka stran ima tudi svoje pogoje. Američani v prvi vrsti zahtevajo takojšnjo zaustavitev vseh iranskih jedrskih aktivnosti, Iran pa želi najprej zagotovila o odpravi sankcij oziroma zahteva, da se ZDA prve vrnejo k sporazumu, saj so ga one nehale spoštovati. Iransko zunanje ministrstvo tudi zavrača možnost novih pogajanj, še zlasti, ker je francoski predsednik Emmanuel Macron nedavno neprevidno izjavil, da bi morala v pogajanjih sodelovati tudi Savdska Arabija. Za glavno silo šiitskega islama pa je udeležba glavne sunitske države seveda nezaslišana. "Jedrski sporazum je multilateralni mednarodni sporazum, ki ga je ratificiral Varnostni svet Združenih narodov, o katerem se ni mogoče pogajati, udeleženke pa so jasne in nespremenljive," je v imenu iranske vlade povedal govorec ministrstva za zunanje zadeve Said Hatizabed.
Njegov šef, zunanji minister Džavad Zarif, pa je v ponedeljek v intervjuju z novinarko CNN Christiane Amanpour dejal, da čas za oživitev sporazuma ni neomejen. Hkrati je pozval Evropsko unijo, naj prevzame posredniško vlogo med ZDA in Iranom, da bi rešili sporazum. "Vsa potrebna dejanja za to bi lahko usklajeval visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell," je predlagal Zarif v pogovoru za CNN. Na vprašanje, kdo bi moral prvi privoliti v čigave pogoje, torej Iran v ameriške ali ZDA v iranske, da bi se jedrski sporazum spet začel spoštovati, je Zarif dejal, da bi potrebne korake za to lahko izvedli sočasno ali usklajeno. To pa bi lahko vodil Borrell, ki je sicer že zdaj v okviru sporazuma koordinator skupne komisije, je predlagal Zarif. Evropska unija je previdno odgovorila, da je na to pripravljena.
Še daleč od atomske bombe
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je v začetku januarja potrdila, da je Iran začel postopek bogatitve urana do 20 odstotkov, s čimer krši zaveze iz mednarodnega jedrskega sporazuma iz leta 2015. To so potrdile tudi iranske oblasti in sporočile, da so v jedrskem obratu v kraju Fordo južno od Teherana začeli proizvodnjo do 20-odstotno obogatenega urana. Toda 20-odstotno obogateni uran je še daleč od 90-odstotnega, potrebnega za izdelavo jedrske bombe.
Trumpov strel v prazno
Predsednik ZDA Joe Biden je sicer napovedal, da bi se lahko vrnili v jedrski sporazum, a ne brezpogojno; v prvi vrsti bi moral Iran začeti spoštovati vsa določila sporazuma in odpraviti vse odločitve in dejanja, ki so bila storjena po ameriškem odhodu iz sporazuma. Bidnova administracija ocenjuje, da se je Trumpova strategija, da bi s sankcijami ohromil Iran, ZDA maščevala, saj ne le, da je to povečalo konflikt s to islamsko republiko, ampak je povečalo tudi nevarnost, da Iran pride do jedrskega orožja. Zunanji minister in državni sekretar Antony Blinken je opozoril, da bi Iran lahko že v nekaj mesecih proizvedel dovolj obogatenega urana za jedrsko orožje. Dodal je sicer, da vrnitev k spoštovanju jedrskega sporazuma ne bo hitra. "Če se bodo odločili za spoštovanje sporazuma, kar bo zahtevalo nekaj časa, bomo potem tudi mi potrebovali nekaj časa, da ocenimo, ali so svoje obveznosti izpolnili," je dejal Blinken v pogovoru za NBC News.
Izrael noče jedrskih držav v bližini
Izraelski premier Benjamin Netanjahu ves čas poudarja, da njegova država islamski republiki ne bo dovolila proizvodnje jedrskega orožja, pred volitvami pa retoriko le še zaostruje. Iransko bogatenje urana si je po Netanjahujevih besedah mogoče razlagati le kot uresničevanje načrta za razvoj vojaškega jedrskega programa. Izrael, ki velja za edino državo z jedrskim orožjem na Bližnjem vzhodu, se zaradi jedrskega in raketnega programa svojega nasprotnika v regiji čuti ogroženega.
Iranu se očitno bolj mudi. Zarif je vendarle menil, da to ne bi smela biti težava. Če bi ZDA odpravile sankcije, ki hromijo iranski naftni, bančni in transportni sektor, za kar bi bil po njegovih besedah dovolj le izvršni ukaz ameriškega predsednika, potem bi se tudi Iran odzval zelo hitro, v enem dnevu predal pod nadzor mednarodnih inšpektorjev vso presežno količino obogatenega urana, ki so ga proizvedli v zadnjem času, sporoča vlada v Teheranu.
