Policisti v ZDA še naprej ubijejo veliko ljudi. Tako so pokazale analize, katerih izsledki so še okrepili zaskrbljenost zaradi prizadevanj administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna, da poveča investicije v policijo spričo vse višjih stopenj kriminala.
Pripadniki organov kazenskega pregona so v ZDA do 24. marca letos ubili že 249 ljudi, kar pomeni približno tri smrti na dan. To je v skladu s trendi, ki so jim v tej državi po poročanju neprofitne raziskovalne skupine Mapping Police Violence priča zadnjih nekaj let. Podatki, tako pravijo izvedenci, nakazujejo, da ZDA v skoraj dveh letih po brutalnem policijskem umoru Georgea Floyda, ki je zanetil velikanske proteste, niso dosegle omembe vrednega napredka, kar zadeva preprečevanje smrti, ki jih povzročijo pripadniki policije, oblasti pa zaostajajo tudi pri izpolnjevanju leta 2020 danih obljub za izvedbo sistemskih reform.
Policisti so po letu 2013 vsako leto vzeli okoli 1100 človeških življenj. Leto 2021 je bilo eno najbolj smrtonosnih, saj je bilo tedaj ubitih 1136 ljudi, navajajo predstavniki skupine Mapping Police Violence. Skupina spremlja smrti, ki jih povzročijo pripadniki policije, ter poročila vlade in medijev, vključno s primeri, v katerih so ljudje ubiti s strelnim orožjem, zaradi uporabe paralizatorja ali pretepeni do smrti med postopkom aretacije, zasliševanjem ali v priporu. Časnik Washington Post poroča o podobnih trendih in navaja, da je bilo leto 2021 rekordno, ko gre za število smrtnih žrtev, ki so jih policisti povzročili z uporabo strelnega orožja. Časnik je začel te podatke spremljati leta 2015. "Pretresljiva pogostost teh umorov nakazuje, da dejansko ni bilo storjenega nič konkretnega za zmanjšanje policijskega nasilja po vsej državi," ugotavlja Samuel Sinyangwe, podatkovni znanstvenik in politični analitik, ki je ustanovil skupino Mapping Police Violence, ki ocenjuje delo policije. "To je dokaz, da nismo storili dovolj, če smo sploh kaj storili. Zdi se namreč, da so razmere iz leta v leto slabše." Mnogi trdijo, da je vztrajno visoka stopnja teh umorov ključen razlog za to, da ZDA ne bi smele krepiti svojih policijskih sil.
Ameriški predsednik Biden, ki je večkrat napovedal, da bo namenil dodatna finančna sredstva za policijo, je pred dnevi objavil 30 milijard dolarjev vreden predlog proračuna za organe kazenskega pregona in prizadevanja za preprečevanje kriminala, vključno s financiranjem zaposlovanja večjega števila policistov. Predlog, v okviru katerega poziva k okrepitvi "odgovornega policijskega nadzora v skupnostih", je takoj postal tarča kritik skupin za rasno pravičnost. Gibanje Življenja temnopoltih štejejo (Black Lives Matter) je opozorilo, da Bela hiša v okviru njega namenja samo 367 milijonov dolarjev za financiranje reforme policije, ter namignilo, da Biden s tem proračunom "brezsramno odstopa od obljub, ki jih je dal temnopoltim ljudem".
Michael Gwin, glasnik Bele hiše, je sporočil, da je Biden ves čas nasprotoval krčenju finančnih sredstev za policijo in hkrati podpiral zagotavljanje dodatnega denarja za izvajanje policijskega nadzora v skupnostih in da ostaja predan nadaljnjemu izvajanju nujnih reform policije. "Predsednik se tako kot velika večina Američanov zaveda, da lahko imamo in moramo imeti kazenskopravni sistem, ki bo zagotavljal javno varnost in hkrati ohranjal naše temeljne ideale, ko gre za enakost pred zakonom. Pravzaprav sta ta dva cilja tesno povezana. Ta pristop je ključni del predsednikovega obsežnega načrta za boj proti kriminalu z umikanjem orožja z ulic ter z investiranjem v policijski nadzor, usmerjen k skupnosti, in preverjene programe za preprečevanje nasilja v lokalnih skupnostih," je še povedal Gwin.
