Minuli teden je bil katastrofalen za Katalonijo in Katalonce. Potem ko je v prejšnjih tednih kazalo, da se ta regija španske države počasi izvija iz oklepa epidemije novega koronavirusa, se je v zadnjih dneh stanje tako poslabšalo, da je v petek deželna vlada svetovala prebivalcem Barcelone, naj ne zapuščajo domov, če ni nujno potrebno. Tožilstvo je temu ugovarjalo, ugovarjala je tudi županja Ada Colau, ampak gre za priporočilo in ne za ukaz. In mesto je prazno.
Varnostni ukrepi so v Barceloni priporočilo, ne ukaz
Opozicija in prisluhi
Ironija usode je hotela, da so prav na isti dan, torej 17. julija, politični zaporniki odšli na prostost. Napočil je trenutek, ko morajo v zaporu samo prespati, dan pa lahko preživijo doma. Sorodniki, prijatelji in znanci so jih sprejeli z navdušenjem, vendar zadržano zaradi covida-19, kajti prav v tem dnevu so v Kataloniji zabeležili več kot tisoč novih okužb.
Toda v tem tednu so se zgodili tudi pretresi v politiki. Začelo se je v nedeljo, 12. julija, z volitvami v Baskovski deželi in Galiciji. V Baskovski deželi je zmagala baskovska nacionalna stranka PNV; njen voditelj Inigo Urkullu bo ostal predsednik dežele, verjetno z obnovitvijo zavezništva s socialisti, s katerimi je PNV sestavljala vlado tudi doslej. Možna bi bila tudi druga rešitev, povezava med PNV in skrajno levo baskovsko stranko EH Bildu. Skupaj imata baskovski stranki absolutno večino v deželnem parlamentu, vendar bo pragmatični Urkullu obnovil povezavo s socialisti. V Galiciji je zmagala Ljudska stranka, ki je deželo vodila tudi prej, zagotovila si je absolutno večino v 75-članskem parlamentu, vendar je galicijska avtonomistična stranka BNG osvojila drugo mesto z 19 poslanci, prej jih je imela šest. Za oboje volitev je značilno, da je bila poražena stranka Podemos; njenega vstopa v madridsko vlado volivci očitno niso podprli, kar lahko ima posledice tudi v Madridu.
To pravzaprav ni samo domneva. V prejšnjem tedni je izbruhnila afera, ker sta vidna predstavnika katalonske republikanske levice ERC, predsednik katalonskega parlamenta Roger Torrent in vodja svetniške skupine v mestnem svetu Barcelone Ernest Maragall, odkrila, da so jima prisluškovali in za prisluškovanje uporabili program izraelske izdelave, ki ga prodajajo samo vladam. Torrent in Maragall sta seveda protestirala, dogodek pa je izkoristil voditelj stranke Podemos Pablo Iglesias in je od predsednika španske vlade Pedra Sancheza odločno zahteval pojasnila. Iglesias je tudi sicer nezadovoljen, ker je Sanchez ohranil vse glavne politične vzvode v vladi in očitno izkorišča to afero za napad na premiera.
Katalonija, kam greš?
Sicer pa je politično nestabilna tudi Katalonija. Predsednik katalonske vlade Quim Torra se bo moral kmalu ponovno zagovarjati pred sodiščem zaradi "neposlušnosti", ker ni izpolnil nekega ukaza sodstva, bil pa je tudi že obsojen, ker v času volilne kampanje ni odstranil s predsedniške palače transparenta solidarnosti s političnimi zaporniki. Vrhovno sodišče bo 15. septembra odločalo o njegovem prizivu in nihče ne dvomi, da bodo sodniki potrdili obsodbo na denarno kazen in prepoved opravljanja javnih funkcij za poldrugo leto. To pa pomeni, da Torra ne bo več predsednik vlade; ker druge večine ne bo mogoče sestaviti, bodo Katalonci ponovno volili, najverjetneje v decembru ali januarju.
O tem, da nove vlade ne bodo sestavili, ne dvomi nihče. Koalicija Junts per Catalunya, kateri pripada Torra, njen politični voditelj pa je odstavljeni predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont, trenutno evropski poslanec, ne obstaja več. Puigdemont je koalicijo hotel spremeniti v stranko, ki bi jo vodil sam, uprli pa so se mu predstavniki prejšnje katalonske liberalne stranke PDCat, naslednice Convergencie, stranke, ki je več kot dve desetletji vladala Kataloniji pod predsedstvom Jordija Pujola. Od Puigdemonta so zahtevali obnovitev koalicije in polovico mest na listah za katalonski parlament, spor se je zaostril in trenutno ni na obzorju nobene rešitve.
Da bo zmeda popolna, je tožilec zahteval obtožnico za 90-letnega Jordija Pujola, njegovo ženo in vse otroke, češ da gre za kriminalno združbo. Po več letih naj bi namreč tožilec sklenil preiskavo o domnevni korupciji Pujola; po njegovem mnenju naj bi bili Pujol in njegova družina v 23 letih, kolikor je Pujol vodil katalonsko vlado, prekomerno obogateli.
Skratka, pretres v Kataloniji ne pojenja, pandemija, politika in sodstvo se prepletajo in z vseh vidikov so obeti slabi. Mimogrede, prihodnji petek bi morali s trimesečno zamudo praznovati sv. Jurija, dan katalonske knjige, enega najpomembnejših praznikov v regiji. Aprila so ga zaradi pandemije preložili na julij, v petek pa so ga ponovno odpovedali. Namesto praznovanja bodo Katalonci ostali doma iz strahu pred pandemijo, edinim zmagovalcem tega časa.
