Poljska, Belorusija, EU in še kdo v sporu glede migrantov: Nevarna kriza, ki ji ni videti konca

Potem ko smo včeraj poročali o izrednih razmerah na belorusko-poljski meji, kjer je v tako imenovani tamponski coni med beloruskimi silami na eni strani in poljskimi na drugi ujetih približno pet tisoč migrantov, so se razmere še zaostrile. Večina je iraških Kurdov, preostali so migranti iz Sirije, Konga, Kameruna ... Poljska vlada na čelu s premierjem Mateszom Morawieckim iz stranke Pravičnost in razvoj (PiS) trdi, da beloruske oblasti že dalj časa organizirajo polete iz držav Bližnjega vzhoda, s katerimi migrante vozijo v Minsk, tudi preko Moskve, od tam pa jih napotijo na mejo s Poljsko. Uradni Minsk se je medtem odzval in obtožil Poljsko, da je nad obupane migrante krenila s tanki in da namerno ustvarja konflikt.{infobox-quote_full}179702{/infobox-quote_full}

Zaostritev po lanskih volitvah

O krizi na meji smo se pogovarjali z Denisom Meljancovom, koordinatorjem programa beloruske zunanje politike na Inštitutu za mednarodne odnose v Minsku. Pojasnil je, da je situacija na meji zelo zapletena. "Gre za zelo nevarno krizo. Težava je, ker gre za politični boj, ki ga bo težko ustaviti. Obe državi sta na mejo poslali oborožene enote, ki migrantov ne spustijo v notranjost. A težava je, da je mejno območje gozdnato in enote ne morejo pokrivati celotnega območja. Tudi ograje in bodeče žice ne bodo ustavile migrantov, saj so ovire premostljive. Tukaj je tudi Litva, kjer je na meji podobno," razlaga. "Odnosi med Minskom in Varšavo ter Vilno so se zaostrili po lanskih spornih predsedniških volitvah v Belorusiji in po nekaterih incidentih med mejno policijo. To, čemur smo zdaj priča, samo še poglablja krizo. Je pa to samo začetek, kajti vse več migrantov je na poti v Belorusijo, in odkar je Nato zapustil Afganistan, je stanje še slabše. Strokovnjaki za migracije menijo, da bo v prihodnje največ migrantov prišlo prav od tam. Nekaj podobnega, a v ne tako brutalni obliki, se dogaja tudi na ukrajinsko-poljski meji," razlaga Meljancov. Meni, da so migrantski val organizirale Lukašenkova vlada in državne agencije kot odgovor Bruslju, ki se po njegovem mnenju do Minska ne vede spodobno.{api_embed_photo_L30}725496{/api_embed_photo_L30}

Meljancov, ki je v javnosti sicer etiketiran kot lobist Lukašenkovega režima, glede rešitve situacije pojasni, da je problem zelo kompleksen. "To ni samo beloruska težava. Pa tudi poljska in litovska ne. Rekel bi, da je krivec za krizo EU, ki želi s sprejetjem migrantov destabilizirati države, kot so Irak, Afganistan in Etiopija. Veliko migrantov od tam želi v državah EU dobiti azil. EU bi morala bolje zaščititi svoje zunanje meje ali spremeniti migrantsko politiko. Problem bi morali rešiti bolj kompleksno in se ne zarotiti samo proti eni državi, kot je Belorusija, ki je v preteklosti preprečevala migrantske vale," še pove Meljancov.

Rešitev je končanje Lukašenkovega režima

Jaroslav Romančuk, beloruski ekonomist in politik, za razliko od Meljancova brez kančka dvoma pove, da je odgovornost za nastalo krizo izključno na Lukašenkovi strani. "Lukašenko obvladuje teritorij celotne države in izkorišča nedolžne ljudi z namenom rešitve svojih problemov z EU. Želi, da ga EU prizna kot legitimnega voditelja, vsemogočnega carja, absolutista in vodjo vojaške hunte. Želi tudi, da zamižijo ne glede na njegovo brutalnost do opozicije in kritikov. Le tako bodo lahko pričeli pogajanja," razlaga Romančuk, ki potrdi tezo poljske vlade, da beloruski policija in vojska migrante potiskata k poljski meji. "Uniformirane enote poskrbijo, da migranti prispejo v Belorusijo in nato jih potisnejo do meje. To delajo po izrecnem nalogu oblasti," kritično pove.{api_embed_photo_R30}725497{/api_embed_photo_R30}

Rešitev krize Romančuk vidi le v končanju Lukašenkovega režima: "Druge rešitve ne vidim. Ko imate dva tirana, Lukašenka in ruskega predsednika Putina, ki delujeta družno, ne gre pričakovati, da bosta spoštovala človekove pravice in prisluhnila Bruslju. Vse to je posledica skoraj tridesetletne Lukašenkove diktature, ki ignorira vsako kritiko in nima nobenega posluha." EU bi po njegovem mnenju morala Lukašenka v prvi vrsti prepoznati kot neusmiljenega diktatorja in ga tako tudi obravnavati. "EU je do Lukašenka preveč strpna. Vse sankcije, ki so jih uvedli proti Belorusiji, so preblage. Lukašenko prepozna samo moč in te EU trenutno nima. Vse, kar so do zdaj storili, ni dovolj," je kritičen do EU. Vprašanje o medijski svobodi in poročanju o krizi prekine že na začetku: "Ne govorite o medijski svobodi, ker ta v Belorusiji ne obstaja! Imamo polne zapore novinarjev, proti svobodomiselnim so bile uvedene sankcije, tisti, ki so se režimu uprli s silo, so dobili dolgoletne zaporne kazni. Po podatkih beloruske nevladne organizacije Freedom House smo na dnu lestvice top 10 najslabših držav na svetu," sklene Romančuk.