Poljska: Migranti bodo odšli, problemi ostali

Poljska te dni bije hibridno vojno na svoji vzhodni militarizirani meji, kjer skuša po lastnih besedah ubraniti Evropo pred prihodom več tisoč migrantov iz Belorusije. "V soboto smo preprečili prehod približno 50 posameznikom in jih vrnili na mejo, je poljska policija poročala včeraj o vdoru migrantov, ki skušajo preko Poljske priti v Evropsko unijo.

Toda poljska vlada ima več težav doma. Sooča se s tedenskimi protesti zaradi grobega posega v ženske pravice, sedemodstotno inflacijo, omejevanjem delovanja kritičnih medijev, poseganjem v delovanje institucije pravne države ter političnim monarhizmom voditelja stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslawa Kacynskega.{infobox-quote_full}180160{/infobox-quote_full}

"Vsaka kritika je za njih laž"

"Na Poljskem opazujemo neke vrste panevropski problem: perspektivna mesta cvetijo, zanemarja pa se ruralni predel," opozarja na še eno poljsko težavo Bartosz Wielinski, namestnik urednika največjega dnevnega časopisa Gazeta Wyborcza. Vladajoči stranki PiS je uspelo zgraditi neke vrste kult, kvazireligijo, podobno kot Donaldu Trumpu. "Zvesti volivci, ki predstavljajo petino volilnega telesa, slepo verjamejo v vse, kar Kaczynski reče, ter vsako kritiko označijo za laž," pojasnjuje Wielinski.{api_embed_photo}726551{/api_embed_photo}

Vse kaže, da vizija Kaczynskega, ki dejansko deluje kot nekakšen šerif in želi Poljsko odtrgati od zahodnoevropske kulture ter jo potisniti v mračnjaški vzhodnoevropsko-višegrajski imperij, kjer bi mu vladala načela Rimskokatoliške cerkve, v poljski družbi nima stika z realnostjo. "Ovita v škandale, odrinjena od realnosti, je poljska Katoliška cerkev danes v krizi, vernikov pa ima vedno manj," nam pove filozof in politolog Jacek Koltan iz Evropskega centra za solidarnost v Gdansku. Naši sogovorniki pravijo, da današnja Poljska ne bi mogla postati članica Evropske unije, vendar polexit (termin, ki označuje hipotetični poljski izstop iz EU) ni želja Poljakov.{infobox-gray}180161{/infobox-gray}

Splav prepovedan, ženske umirajo

V poljskih mestih se že nekaj tednov vrstijo protesti po smrti 30-letne Izabele, ki je življenje izgubila zaradi septičnega šoka pred dvema tednoma. Zdravniki so zaradi zakona, ki jim prepoveduje opraviti splav, pa četudi deformiranega zarodka, čakali, da zarodku v 22. tednu neha biti srce. O protestih poročajo vsak teden iz vseh večjih poljskih mest, v poljski prestolnici Varšavi se je prejšnji teden zbralo na desettisoče protestnikov, napovedani pa so tudi novi. Na družbenih omrežjih se je razširil hashtag oziroma ključnik #anijednejwiecej (#nešeena #nikoliveč).

"PiS želi zgraditi religijski fundamentalni sistem, ki nas bo potisnil nazaj v srednji vek. To so kriminalci," je na protestu v Koscianu povedala organizatorka shoda Olgierde Stankiewicz. Po poročanju poljskih medijev Izabela namreč ni bila edina žrtev spornega zakona, ampak je že lani poleti umrla vsaj še ena žrtev, aktivisti pa trdijo, da utegne biti smrtnih žrtev še več.

"Zagotavljamo vam, da je Evropski parlament na vaši strani," je podporo Poljakinjam na družbenem omrežju Twitter izkazala nemška članica Evropskega parlamenta ter podpresednica Zelenih Terry Reintke. O tragičnem primeru se je oglasila tudi vlada premierja Mateusca Morawieckega in s prstom pokazala na zdravnike. Globoko konservativni predsednik Andrzej Duda pa je na tiskovni konferenci izrazil obžalovanje: "Vsi govorijo o smrti matere, nihče pa ne omeni, da je umrl tudi otrok."{api_embed_photo}726550{/api_embed_photo}

"Religija izgublja pomenu, kriv je Netflix"

"Večina Poljakov si ne želi ničesar skupnega z verskim življenjem," pravi politolog Jacek Koltan iz Evropskega centra za solidarnost. Pojav označi za "metamorfozo religijskega življenja". Poljska Katoliška cerkev je po trditvah Koltana za upad vernikov, posebej med mladimi, s prstom pokazala na Netflix ter Facebook. Koltan vidi več težav, ki vse države vzhodne Evrope potiskajo v vladavino iliberalnih demokracij, ki so se poleg Poljske zakorenile tudi na Madžarskem, tendence pa so opazne tudi v Sloveniji. "Vzhodna oziroma srednja Evropa znotraj Evropske unije ni dovolj slišana. Njena ekonomska neenakost v primerjavi z Zahodom je prevelika, formiranje skrajne desnice se v takšnih pogojih zdi normalen odziv," pravi poljski politični analitik.

"Evropo uničuje moralna kriza ljudi, ki svobodo razumejo kot razuzdano življenje," pa se je pred meseci odzval vodja Katoliške cerkve na Poljskem Stanislaw Gadecki. Lani je Gadecki že razburil s svojimi izjavami, da so množični protesti proti prepovedi splava posledica vpliva družbenih omrežij, ki jih "kulturni marksisti" uporabljajo za spodbujanje homoseksualnosti, hedonizma in promiskuitete. Katoliška cerkev se je odzvala tudi na priljubljenost Netflixa na Poljskem ter ponudila svoje storitve s pisanim izborom krščanskim vsebin na platformi Katoflix, ki bo po navedbah spletne strani ponujala vsebine, ki bodo ljudi "vodile k Bogu".

S tožbami nad protivladne medije

Za marsikaj vlada krivi medije. Gazeta Wyborcza, časopis z dolgo tradicijo, je trn v peti oblasti že nekaj let. Potem ko je nova poljska vlada premierja Morawieckega leta 2015 prevzela oblast, je bila ena njenih prvih potez preklic naročnine in oglasov. "Verjeli so, da bomo zaradi tega poniknili, vendar se to ni zgodilo. Izognili smo se propadu s pomočjo zvestih naročnikov in oglaševalcev, ki nam niso obrnili hrbta," pojasnjuje namestnik urednika Bartosz Wielinski.

Med pandemijo je vlada začela veliko informacijsko kampanjo, vredno več milijonov poljski zlotov. Gazeta Wyborcza, ki ima izjemen doseg med bralstvom, ni dobila nič, kot tudi ne od koronske pomoči nekaterim medijem. "Medije smo izbrali na podlagi analiz kredibilnosti," se je glasil odgovor vladnega govorca.

Vlada je nato predlagala poseben davek na oglase, iz katerega pa bi bili izključeni nekateri provladni mediji. Poljski mediji so se takrat združili in za en dan zamračili zaslone, časopisne strani pa pustili brez vsebine. Vlada je nato idejo opustila, pritiski nad kritičnimi mediji pa se s tem niso končali. "Videli so, da nas ne morejo zakonsko omejiti, zato so se nas lotili po sodnih poti," pravi Wielinski ter razloži, da imajo odprtih več kot 80 sodnih postopkov, ki jih razni predstavniki vlade (od ministrov, politikov, podjetnikov in direktorjev blizu vladi) vodijo proti njim.