Vojislav Bercko
Poljska od Madžarske vse bolj očitno prevzema primat najbolj neubogljive - v Varšavi in Budimpešti bi rekli neupogljive - članice Evropske unije. S poljskim dojemanjem vladavine prava oziroma določil Lizbonske pogodbe, nekakšne evropske ustave, se v zadnjem času ukvarjajo vse institucije EU. Najprej sta to bila Evropski parlament in Evropska komisija, v četrtek bo na zahtevo nekaterih starih članic EU o tem tekla beseda tudi na vrhu 27 voditeljev držav v Bruslju.
Pogojevanje izplačil evropskega denarja s spoštovanjem pravnega reda je za uradno Varšavo nesprejemljivo
Ogenj v evropski strehi je zanetila nedavna odločitev poljskega ustavnega sodišča, da so nekatere določitve in sodne odločitve Evropske unije v nasprotju s poljsko ustavo. S tem so ustavni sodniki, ki jim v EU očitajo, da niso neodvisni, temveč pod močnim vplivom poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS), pod vprašaj postavili načelo primarnosti prava EU, ki temelji na tem, da v primeru navzkrižij med vidikom prava EU in vidikom nacionalnega prava prevlada prvo. V poljskem primeru gre predvsem za določbe v evropskih dogovorih, s katerimi Evropska komisija utemeljuje pravico do soodločanja pri vprašanjih, povezanih s pravno državo.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med razpravo o tem v Evropskem parlamentu v Strasbourgu dejala, da sodba poljskega ustavnega sodišča postavlja pod vprašaj temelje EU in da bo komisija ukrepala. "Ne bomo dovolili, da se naše vrednote postavijo na kocko," je zatrdila. Ukrepa sta v prvi vrsti dva: pospešitev razprave o uveljavitvi sedmega člena Lizbonske pogodbe, ki lahko neki državi odvzame glasovalne pravice, a le s konsenzom vseh članic (zaradi napovedi madžarskega veta je to skoraj nemogoče), ali pa pogojevanje izplačil evropskega denarja s spoštovanjem pravnega reda. EU je uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava sprejela v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027 in skladu za okrevanje. Iz sklada za okrevanje bi Poljska dobila 23,9 milijarde evrov, Madžarska pa 7,2 milijarde. Varšava in Budimpešta sta se zato pritožili na Sodišču EU, ki naj bi sodbo o tem izreklo spomladi. Očitno bo na razsodbo počakala tudi Evropska komisija, preden se bo odločila ukrepati.
Evropske poslance je nagovoril tudi poljski premier Mateusz Morawiecki. V svojem govoru je izrazil podporo evropski integraciji, obenem pa je zagovarjal odločitev poljskega ustavnega sodišča in bil kritičen do evropskih institucij. "Evropska integracija je naša izbira. Evropa je naš prostor, ne želimo iti nikamor drugam," je dejal Morawiecki in tako zanikal možnost poljskega odhoda iz EU oziroma polexita po vzoru britanskega brexita. Pravila igre morajo biti enaka za vse in spoštovanje teh pravil je obveznost za vse, je še menil. Na tem po njegovem prepričanju temelji pravna država. Toda po njegovih besedah ima evropsko pravo prednost pred nacionalnim pravom le znotraj področij, ki jih je določila država članica. Ustava neke države pa je po njegovem mnenju nad evropskimi zakoni.
K umiritvi razmer ob tem pozivata voditelja najvplivnejših članic EU. Nemška kanclerka v odhajanju Angela Merkel si želi, da bi se spori med Poljsko in EU reševali s pogajanji, ne na sodiščih. Napovedi Evropskega parlamenta, da bi zaradi neukrepanja tožil Evropsko komisijo, pa se ji zdijo "nekoliko žalostne". Francoski predsednik Emmanuel Macron meni podobno, a bolj pragmatično, saj naj bi francosko državno podjetje EDF na Poljskem gradilo jedrske elektrarne.
