Popis prebivalstva v Severni Makedoniji: Vsi rinejo v Skopje

Prebivalcev Severne Makedonije je za 9,2 odstotka manj kot pred dvajsetimi leti. Njihovo število je padlo pod dva milijona, na 1,836.713, se je pa kljub temu za 6,1 odstotka povečalo število gospodinjstev in za 20,2 odstotka število stanovanjskih enot. To je ena od temeljnih ugotovitev popisa, ki so ga po številnih zapletih končno izvedli minulo jesen.

Zadnji popis prebivalstva pred tem so v tej južni balkanski državi izpeljali leta 2002, desetletje kasneje pa se je vnovični poskus neslavno končal z odstopom popisne komisije zaradi težav med popisovanjem na območjih, kjer živijo Albanci. Tam naj bi bili popisovalci albanskega rodu proti pravilom upoštevali tudi Albance, živeče v tujini že več kot leto, ti domnevni poskusi umetnega povečevanja števila etničnih Albancev pa so botrovali odločitvi tedanje makedonske vlade, da popis predčasno konča.

Dvesto vasi brez ljudi

Občutljivost te tematike v kombinaciji s političnimi in tehničnimi zapleti je bila tudi vzrok prestavitve lanskega popisa s pomladi na jesen, sveži uradni rezultati pa zdaj sprožajo različne odzive, čeprav bi težko rekli, da so postregli s kakšnim večjim presenečenjem. Tako kot ni presenetljiv upad števila prebivalcev v državi, ki se sooča z begom možganov in marljivih rok, ne more biti presenečenje niti podatek, da se skoraj tretjina vseh prebivalcev gnete v prestolnici, pa še ta številka je po mnenju poznavalcev prenizka; v resnici naj bi se sukala okrog 50 odstotkov, saj mnogi, ki v Skopju v resnici živijo, tam (še) niso prijavljeni. Po podatkih popisa se je v Skopju prebivalstvo povečalo za 3,9 odstotka, število gospodinjstev za 16,8, stanovanj pa za 30,6 odstotka. Medtem pa se večina države prazni, v glavnini občin, najobčutneje v Gostivarju, Kičevu, Strugi in Bitoli, se je število prebivalcev zmanjšalo. Okrog dvesto vasi je celo ostalo brez ljudi. Povprečna starost prebivalstva je nad 40 let.

Popis naj bi tudi naredil konec napihovanju številk, kar zadeva etnično sestavo prebivalstva. Leta 2002 so našteli 64 odstotkov etničnih Makedoncev in 25 odstotkov Albancev. Ti so trdili, da jih je več in da skuša oblast umetno zmanjšati njihov delež v uradnih statistikah. Novi popis je pokazal, da se je delež etnično albanskega prebivalstva v seštevku vseh prebivalcev, torej rezidentov in diaspore, res povečal, znaša 29,52 odstotka, a je število etničnih Albancev, ki živijo v Severni Makedoniji, približno enako kot leta 2002. Se je pa zmanjšalo število etničnih Makedoncev: v celotni populacij je padlo na 54,21 odstotka, medtem ko jih živi v državi 58,44 odstotka. Po mnenju Državnega statističnega urada bi lahko bil razlog za zmanjšanje števila etničnih Makedoncev ob približno enakem številu etničnih Albancev v tem, da je 132.269 državljanov zavrnilo sodelovanje v popisu in so njihovi podatki zajeti iz registrov brez navedbe etnične in verske pripadnosti.

Med preostalimi etničnimi skupinami so Romi, Turki, Srbi ..., pa tudi Slovenci, katerih število je od leta 2002 padlo s 365 na 243 oseb, kar znaša 0,01 odstotka prebivalstva.

Kje so Bolgari?

Zanimivi so podatki, ki se dotikajo aktualnega bolgarsko-makedonskega konflikta. Čeprav je res, da je v minulih letih mnogim makedonskim prebivalcem, željnim boljšega življenja, bolgarski potni list odpiral vrata v EU, kar je dalo bolgarski strani krila za trditve o več kot sto tisoč etničnih Bolgarih, živečih v Severni Makedoniji, zadnji popis teh navedb nikakor ni potrdil. Kot etnični Bolgari so se opredelili 3504 ljudje, in čeprav se je njihovo število v primerjavi s popisom leta 2002 več kot podvojilo, njihov delež še vedno znaša samo 0,19 odstotka prebivalstva. Seveda so objavljeni podatki razočarali uradno Sofijo in sprožili na bolgarski strani številne kritike, celo obtožbe o makedonskem prikrajanju rezultatov in diskriminaciji.

A tudi mnenja znotraj makedonske politike so o popisu deljena. Vodja največje opozicijske stranke VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je popis označil kot pomanjkljiv in napovedal, da bodo po spremembi vlade nemudoma izvedli novega, elektronskega. Tudi opozicijska Levica rezultatov ne sprejema, zahteva celo kazensko preiskavo proti odgovornim, zadovoljne niso niti stranke manjših etničnih skupnosti. Medtem pa makedonska vlada in njen premier Dimitar Kovačevski, ki je po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah in posledičnem odstopu nasledil Zorana Zaeva, poudarjata uspešno izvedbo popisa, ki da daje zanesljive in uporabne informacije o realnem stanju prebivalstva.