(PORTRET TEDNA) Milorad Dodik, neutrudni razbijalec enotne Bosne in Hercegovine

Haaška obsojenca Radovan Karadžić in Ratko Mladić, oba bosta v zaporu do smrti, sta lahko ponosna nanj. Milorad Dodik, član predsedstva (še zmeraj) celovite Bosne in Hercegovine, namreč vztrajno nadaljuje njun boj za samostojno, po možnosti čim večjo Republiko srbsko. No, zadovoljen bi bil tudi z ozemljem, ki ga je bosanskim Srbom določil Daytonski sporazum s konca leta 1995, s katerim se je končala triinpolletna vojna, ki je terjala več kot sto tisoč mrtvih in pognala v beg čez dva milijona ljudi. In med katero se je zgodil prvi - in upajmo zadnji - genocid na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne, julija 1995 v Srebrenici. Sile bosanskih Srbov in njihovih somišljenikov z druge strani reke Drine so tedaj pobile 8372 neoboroženih zajetih Bošnjakov.{infobox-quote_full}180949{/infobox-quote_full}

Ne mara mednarodnih posrednikov

Daytonski sporazum, ki so ga sklenili tedanji predsedniki treh držav - Alija Izetbegović iz BiH, Franjo Tuđman iz Hrvaške in Slobodan Milošević iz Srbije -, je Bosno in Hercegovino opredelil kot ohlapno federacijo treh konstitutivnih narodov in dveh entitet - Republike srbske in Federacije BiH. Srbom je pripadlo 49 odstotkov države, četudi so bili prepričani, da bi morali dobiti več. Tudi Republika srbska je dobila precejšnjo avtonomnost, a mnogi njeni politiki so še naprej sanjali neodvisnost in sklenitev zakonske zveze s Srbijo.

To je mantra, ki jo 62-letni Dodik, zadnji dve desetletji "bog in batina" Republike srbske, ponavlja v nedogled, od mednarodnih pritiskov pa je odvisno, s kolikšno intenzivnostjo. V zadnjem času jo je spet privlekel na plan, ob živce ga je spravil zadnji ukrep visokega mednarodnega predstavnika v BiH Valentina Inzka, ki je pred slovesom po ducatu let upravljanja nefunkcionalne države sprejel dopolnitev kazenskega zakonika, s katero je negiranje genocida v Srebrenici označil za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen. Za nacionalista Dodika je bilo to kot rdeča krpa za bika. "Naredili so mit o Srebrenici, okoli katerega se gradi identiteta Bošnjakov. Tako kot imajo Srbi kosovski mit, imajo oni srebreniški, ker ni pravega naroda brez mita," je leto pred Inzkovo odločitvijo dejal za radio Svobodna Evropa.{api_embed_photo}731384{/api_embed_photo}

Inzka, sicer koroškega Slovenca, je nasledil Nemec Chistian Schmidt, toda njega Dodik sploh ne priznava. Kot nič kolikokrat doslej je zagrozil s srbsko blokado zveznih institucij, napovedal referendum o neodvisnosti in oblikovanje vojske Republike srbske. Toda to so rubikoni, ki jih po oceni velikega dela mednarodne skupnosti ne sme prestopiti. "Dodik je glavni krivec za krizo v BiH," je bil pred dnevi jasen Schmidt, čigar mandata ne priznava tudi stalna članica Varnostnega sveta ZN Rusija. "Vojska Republike srbske ne bo oblikovana," je Schmidt povedal v intervjuju za Glas Amerike. Poudaril je, da so mu na pogovorih v Washingtonu in Bruslju, kjer se je med drugim sestal z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom, zagotovili, da ne bodo mirno gledali, kako Dodik postavlja pod vprašaj obstanek oboroženih sil BiH in obenem vzpostavlja vojsko Republike srbske.

Večerja pri Janši

Dodik je že pred tem krenil v zanj še nevideno diplomatsko ofenzivo. Med drugim je bila njegova postaja Ljubljana, kjer ga je v nedeljo, 7. novembra, na večerji gostil premier Janez Janša. O obisku so se izvedele le malenkosti, zavite v diplomatsko leporečje. Srbska televizija je tako poročala, da je "Dodik slovenskega premierja seznanil z zavezanostjo Republike srbske za ohranitev Daytonskega sporazuma in vrnitvi pristojnosti, ki so v skladu s tem sporazumom in ustavo BiH". Janša pa je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da je šlo za vsebinski pogovor o situaciji v BiH. "Ozemeljska celovitost ter spoštovanje obstoječe ustavne ureditve z upoštevanjem enakih vatlov za vse temelj za sožitje njenih narodov in razrešitev aktualnih dilem. Prihodnost v polni suverenosti BiH in članstvu v EU." Torej precej drugačna stališča od tistih, ki jih Dodik zagovarja doma. Pred tem je bil Dodik med drugim v Budimpešti pri premierju Viktorju Orbanu in v Zagrebu pri hrvaškem predsedniku Zoranu Milanoviću, dva dni po obisku v Ljubljani pa še pri turškem predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, ki kot voditelj večinsko muslimanske Turčije velja za ključnega zaveznika Bošnjakov. Temu naj bi bil Dodik omenil tudi pobudo hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, da bi Turčija, Hrvaška in Srbija prevzele vlogo posrednic v sporu v BiH. Torej da bi spet o usodi države odločali v tujih prestolnicah, kot so med vojno.{api_embed_photo}731220{/api_embed_photo}

A v svojih separatističnih težnjah Dodik zamuja. Minili so časi, ko je v Združenih državah Amerike vladal Donald Trump, ki ga svetovna politika ni zanimala, če ni bila v ozki prizmi izključno ameriških interesov. Sedanji predsednik Joe Biden se je zavezal multilateralizmu in zaveda se, da je na Balkanu še vedno sod smodnika, ki lahko slej ko prej eksplodira. Le dan po Dodikovem obisku v Ljubljani je namreč v Sarajevo pripotoval posebni odposlanec ameriškega predsednika za Zahodni Balkan Gabriel Escobar in vsem trem članom predsedstva, poleg Dodika tudi Bošnjaku Šefiku Džeferoviću in Hrvatu Željku Komšiću, jasno in glasno povedal, da je treba Daytonski sporazum pa tudi vse zakone, ki jih je parlament BiH sprejel po letu 1995 spoštovati, pri čemer bodo ZDA dosledno vztrajale. Poslal je tudi sporočilo srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, torej enemu glavnih Dodikovih pokroviteljev, ko je dejal, da je "prepričan, da Srbija ne bo podpirala ali spremljala uresničevanja načrtov, o katerih govori Dodik". Ta pa je po srečanju z Escobarjem ocenil, da ZDA dopuščajo neko dinamiko glede Daytonskega sporazuma. "Če želijo ustavno BiH, ki jo predvideva Dayton, smo tukaj. Druge BiH ne bomo imeli," je dejal Dodik. Zagotovil je še, da bodo nadaljevali svoje aktivnosti, kar je povedal tudi Escobarju. Je pa pustil odprto možnost za popravke svojih načrtov.{infobox-gray}180948{/infobox-gray}

Korupcija vsepovsod

Escobar je kasneje sicer pravilno detektiral verjetno glavni problem Bosne in Hercegovine. "Iskreno povedano, problem v BiH ni etničen, ampak sistemska korupcija in pomanjkanje verodostojnosti političnih akterjev, ki vplivajo na sposobnost državnih institucij, da bi pravilno delovale," je dejal. Omenil je možnost sankcij, o katerih razmišlja tudi Evropska unija, in pojasnil, da bi bile te usmerjene proti skorumpiranim posameznikom, ne pa tudi državljanom Republike srbske in Federacije BiH. Med drugim je dejal, da Dodik "ni edini, a je najaktualnejši problem".

Javna skrivnost je, da se v obubožani in skorumpirani državi noben večji posel ne sklene brez politikov, in to vseh treh narodov. Dodik, ki je v politiki že 25 let, med drugim je bil trikrat premier in dvakrat predsednik Republike srbske, naj bi bil vmešan v številne sumljive posle, a o tem se bolj šepeta, kot govori na glas. V svoji premoženjski napovedi je sicer zapisal, da ima hišo v Laktaših, vredno 150 tisoč evrov, hišo v Srbiji, ceni jo na 850 tisoč evrov (od leta 2014 ima tudi srbsko državljanstvo), imel pa je tudi stanovanji v Beogradu, vredni 370 tisoč evrov, a ju je po lastnih besedah prodal. Njegova soproga Snežana je lastnica 50 tisoč evrov vrednih poslovnih prostorov in okoli 45 tisoč evrov vrednega zemljišča. Sin Igor je solastnik podjetja Fruit Eco, ocenjenega na 1,3 milijona evrov, hčerka Gorica pa je direktorica marketinške agencije in športnega radia Igokea. Dodik je bil deset let tudi direktor košarkarskega kluba Igokea, ki igra skupaj z Olimpijo in Krko v ligi Aba.{api_embed_photo}731221{/api_embed_photo}

Z Dodikovo Republiko srbsko je povezana tudi ena največjih političnih afer v zadnjem obdobju pri nas. Kot smo v začetku leta 2018 razkrili v Večeru, si je Janševa stranka pred zadnjimi državnozborskimi volitvami 450.000 evrov nezakonito sposodila pri tedaj 32-letni Dijani Đuđić iz Prijedorja. Mlado posojilodajalko iz povprečne družine, brez pomembnih položajev v družbi oziroma gospodarstvu ali politiki se je nemudoma, tudi s pomočjo posnetkov, začelo povezovati z Rokom Snežičem, ki je bil tedaj s svojim svetovalnim podjetjem in diskoteko že prisoten v Banjaluki. Bosansko tožilstvo je kasneje začelo preiskavo ozadja teh povezav, zaznali so organizirano skupino za pranje denarja, ki naj bi bila od aprila 2016 med BiH, Slovenijo, Madžarsko in Slovaško obrnila več kot 22 milijonov evrov, a je zadeva - kot smo poročali v začetku tega leta - na koncu pristala pri "nižjem" Tožilstvu Brčko Distrikta BiH. V tožilskih papirjih se sicer poleg nekdanjega župana občine Zavrč Mirana Vuka, Snežiča in Đuđićeve omenja tudi Tanja Subotić Došen, ki naj bi bila članica Dodikove stranke, kar naj bi veljalo tudi za mamo Đuđićeve. "Ne. Tega ne bi mogel početi brez zvez pri oblasteh. Dokumenti razkrivajo, da je posloval z osebami, ki so blizu Miloradu Dodiku. Snežič je govoril, da si zaradi svojih zaslug za priliv kapitala v Republiko srbsko zasluži potni list BiH," je bosanski raziskovalni novinar Avdo Avdić lani odgovoril na vprašanja novinarjev portala Necenzurirano, ali bi lahko Rok Snežič te posle vodil, ne da bi za to vedele oblasti v srbski entiteti BiH. Na izsledke slovenske preiskave v tej zadevi še vedno čakamo.