Vznemirljiva dinamika, navdihujoči govori, prekipevajoča čustva. Tega pač nihče ne povezuje z Olafom Scholzem, niti on sam ne," opis glavnega nemškega kandidata za novega kanclerja prične Barbara Kostolnik na spletni strani bavarskega javnega radia BR24. Pa vendar je v povolilnem večeru v hiši nemških socialdemokratov (SPD) Willyja Brandta v Berlinu njegov govor naletel na frenetičen odziv strankarskih tovarišev oziroma prijateljev, kot jih je bil nagovoril. A je k temu bolj pripomoglo dejstvo, da se je po prvih preštetih glasovnicah začelo kazati, da bo dosedanja manjša partnerica v vladi odhajajoče kanclerke Angele Merkel vendarle prehitela veliko konkurentko, konservativno unijo CDU/CSU. "SPD gre samo še po lestvici navzgor in to je naš veliki uspeh. Državljani so na volitvah obkrožili SPD, ker si želijo sprememb v vladi in da naj se naslednji kancler imenuje Olaf Scholz," je dejal Olaf Scholz. Dodal je, da SPD v naslednjih letih vladanja čaka uresničitev treh glavnih ciljev: "Prizadevali si bomo v družbo vnesti več spoštovanja, uspeti nam morata modernizacija naše industrije in preprečitev škodljivih podnebnih sprememb, za katere je kriv človek."
Prehitevanje v spalniku
Dosedanji podkancler in finančni minister v vladi Angele Merkel, ki je kanclerka že 16 let, ni bil predestiniran za njenega naslednika. Niti ne v lastni stranki. Ob začetku leta so javnomnenjske ankete dajale občutno in v resnici presenetljivo prednost Zelenim in njeni Annaleni Baerbock. Nemci so morda ena najbolj okoljsko ozaveščenih nacij, vendar niso brzopleti entuziasti. Zeleni so v Nemčiji relativno mlada stranka, čeprav stara že dobrih 40 let. Sedanje segrevanje ozračja, podnebne spremembe, ki so tudi Nemčijo še dodatno streznile med katastrofalnimi poplavami letos avgusta, jim je prineslo potrebno verodostojnost. To pa si je Baerbockova spomladi sama okrnila, ko se je izkazalo, da si je nekoliko olepšala svoj življenjepis in v knjigi prepisovala ugotovitve drugih, čeprav kolegov iz stranke, ne da bi jih uspela citirati. Vse to ji je začelo rejtinge zbijati in povedel je naslednji kanclerski kandidat, nesojeni naslednik Merklove iz CDU Armin Laschet. V predvolilno tekmo je že startal z manjšim hendikepom, ker se je sprva zdelo, da bi unija za prvo mesto na volitvah utegnila izbrati bavarskega ministrskega predsednika Markusa Södra in ne premiera najbolj obljudene nemške dežele Severno Porenje - Vestfalija. Vsaj ljudska želja je bila takšna, politična vrhuška stranke pa je odločila drugače. Toda ko je zdrsnilo Baerbockovi, je Laschet poskočil na lestvicah priljubljenosti. Vse dokler se med ogledom posledic katastrofalnih poplav ni preveč sprostil ob tako rekoč komemorativnem nagovoru nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja. V nebrzdanem smehu in šaljenju so ga v ozadju posnele televizijske kamere.
Kako so razdeljeni sedeži
Za zvezni parlament, bundestag, v 83-milijonski Nemčiji je kandidiralo skupaj 6211 kandidatov na 47 strankarskih listah. Izvoljenih naj bi bilo 735 poslancev. V prejšnjem sklicu jih je bilo 709. Število je namreč odvisno od direktno izvoljenih imen. Že doslej je bil bundestag znan kot najštevilnejši demokratično izvoljeni parlament na svetu. Po nedeljskih volitvah je tako zmagovita socialdemokracija (SPD) dobila 206 sedežev. Nanje pa naj bi sedla kar četrtina pripadnikov socialdemokratskega podmladka, torej Jusosa. Ti poslanci bi Scholzu, če bo postal kancler, lahko predstavljali precejšen znotrajstrankarski izziv, saj veljajo za veliko bolj levičarske od zmernega, sredinskega Scholza.
Dosedanja voditeljica vlade, konservativna krščanska unija CDU/CSU, je dobila 196 mandatov, Zeleni 118, liberalni FDP 92, desničarski AfD 83, Levica pa 39 mandatov. Skupaj je to osem političnih frakcij oziroma ena več kot doslej. Med poslanske klopi bo namreč sedel tudi Stefan Seidler iz zvezne dežele Schleswig-Holstein, kandidat volilne liste Südschleswigsche Wählerverband (SSW), ki je zbirna stranka danske manjšine v Nemčiji in Frizijcev. Manjšinska stranka je sicer izvzeta iz petodstotne klavzule za vstop v parlament in je glasove zbirala samo v svoji zvezni deželi. Po več kot 60 letih bo v bundestagu tako znova pripadnik danske manjšine.
Konec avgusta je tako neizraziti Scholz kakor v nekakšnem političnem spalniku gladko prehitel oba protikandidata, ne da bi mignil s prstom. Čisto uspavano sicer ni bilo. Laschet ga je v drugem televizijskem predvolilnem trielu, troboju, napadel, da je kot finančni minister odgovoren za afero Wirecard in ravnanje zveznega urada za preiskave finančnih transakcij FIU. A se ni dal ujeti v past in je vse prenašal s stoičnostjo pregovornega severnega Nemca iz hanziatskega Hamburga.
Stoični severni Nemec
Ja, Scholz je bil pred 63 leti rojen v Osnabrücku, a se je s starši že pri treh letih starosti preselil v okoli 200 kilometrov še bolj severno velemesto Hamburg. Pri sedemnajstih letih se je že bil včlanil v SPD, v njegov podmladek Jusos, ki pa je v tem pristaniškem mestu eden bolj konservativnih v Nemčiji. Scholz niti danes ni videti kot kakšen športni tip, toda če je v gimnaziji šprical telovadbo, kadar je le mogel, se zdaj vendar ukvarja z joggingom in veslanjem. Menda je za to njegovo preobrazbo kriva njegova soproga, tudi političarka, Britta Ernst, s katero se je poročil leta 1998. Par nima otrok. Ni pa moč zanikati, da Scholz zavoljo teh športnih hobijev vendarle premore precej vitko figuro. Kljub zgodnjemu članstvu v politični stranki se je Scholz v poklicno politično kariero podal precej pozno. Izšolani pravnik je v Hamburgu najprej ustanovil odvetniško pisarno, ki še obstaja in ki se najbolj peča z delovnim pravom. To področje tudi z najnovejšim Scholzevim predlogom v volilni kampanji, namreč o povišanju bruto urne delovne postavke v Nemčiji na 12 evrov, ostaja centralna tema njegovih zanimanj.
Frenetični odziv tovarišev na nagovor Olafa Scholza v povolilni noči je treba prej pripisati zmagovitemu izidu SPD kakor njegovi retoriki
Scholz je bil v zvezni nemški parlament Bundestag prvič izvoljen šele pri svojih štiridesetih letih. Med letoma 2007 in 2009 je bil že minister za delo v tedanji vladi Merklove in je moral braniti hude socialne reze prejšnjega kanclerja iz njegove SPD Gerharda Schröderja, da je Nemčija ostala vodilna evropska gospodarska sila. Nato je leta 2011 (do leta 2018) postal še župan Hamburga. Izkazal se je s stanovanjsko politiko, ko ni dopustil, da bi najemnine podivjale, kakor se sedaj dogaja v številnih nemških mestih, predvsem v Berlinu. Toda kritiki so mu očitali, da je leta 2017 podcenil nevarnost nasilnih demonstracij ob vrhu G20, ko je prišlo do hudih neredov, ki so terjali več sto ranjenih.
V velike čevlje Merklove
Kot finančni minister je potrdil sloves pragmatika, in v času koronakrize so mu Nemci priznali, da je dobro blažil njene gospodarske posledice. Tudi na evropski ravni je tokrat Nemčija odstopila od svojega neizprosnega vzdržnega in varčevalnega proračunskega načrtovanja, značilnega za njegovega predhodnika Wolfganga Schäubleja v času dolžniške krize. Merklova je tokrat, gotovo pod vplivom svojega ministra, le dopustila odvezati mošnjo, da kriza ne bi gospodarsko potopila preveč Evropejcev.
Scholzu v Nemčiji zavoljo nedomiselnega izražanja in vztrajnega ponavljanja že prežvečenih fraz pravijo tudi Scholzomat. Torej iz avtomat, v smislu robot. Scholz je kljub temu dokaj premišljen strateg, ki ne uporablja velikih besed, vendar natančno ve, kaj je njegov cilj. V tem je še najbolj podoben Merklovi, v katere velike čevlje naj bi stopil do konca leta. Nerodno je le to, da se o vladajoči koaliciji v Nemčiji spričo posebnosti letošnjih parlamentarnih volitev najprej pogovarjata tretja in četrta stranka z volitev, Zeleni in liberalni FDP. Tega v gospodarsko in v mnogočem sicer najmočnejši članici Evropske unije (EU) še ni bilo. In lahko se bodo še zmeraj odločili za Lascheta. A bi to večina Nemcev verjetno videla kot izdajo njihovega glasu, saj jih kar 82 odstotkov pričakuje, da bo v čevlje Merklove stopil Scholz.
Vendar, kot piše vplivni spletni portal Politico, ne Scholz in niti morebiti Laschet v Evropski uniji (EU) ne bosta čvrsta voditelja, kot je bila Merklova. EU pa čakajo težko pregovarjanje z Združenim kraljestvom o severnoirskem protokolu, prepiri z Madžarsko in Poljsko, nemara tudi s Slovenijo, o vladavini prava in še o usodi pakta za stabilnost in rast.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
