Portugalski socialisti z absolutno večino

Viceadmiral Henrique Gouveia e Melo, vojak, je bil zadolžen za cepljenje na Portugalskem, v državi, ki je v prvem pandemijskem valu štela mrtve v stotinah. Zdaj je ta desetmilijonska dežela ob Atlantskem oceanu, meječa na prav tako covidno utrujeno Španijo, na vrhu po precepljenosti v Evropski uniji, s 93,6 odstotka cepljenih polnoletnih zaostaja le za Irsko. Zaslug za to pa ni pobral vojak, temveč politik, ki ga je imenoval za šefa cepilne kampanje: 61-letni premier, voditelj socialistov António Costa. Njegova stranka je osvojila absolutno večino na nedeljskih parlamentarni volitvah.

Po skoraj sedmih letih vladanja z manjšinskim deležem v parlamentu in zanašanjem na podporo drugih malih levičarskih strank si lahko v Socialistični stranki (PS) oddahnejo. Po še neuradnih izidih volitev so namreč dobili 41,7 odstotka glasov in si tako zagotovili 117 od 230 sedežev v parlamentu. Največja opozicijska socialdemokratska stranka (PSD) voditelja Ruia Ria, ki je ne glede na ime desnosredinska, je prejela malo manj kot 28 odstotkov glasov in 71 mandatov. Skrajno desničarska populistična stranka Chega (Dovolj), ki je na volitvah leta 2019 prvič vstopila v parlament z enim poslancem ob 1,3-odstotni podpori, pa je postala tretja najmočnejša parlamentarna stranka. Osvojila je namreč nekaj več kot sedem odstotkov glasov, s čimer ji pripada dvanajst poslancev. "Od zdaj ne bo mehke opozicije. Prevzemamo vlogo prave opozicije socialistom, da vrnemo dostojanstvo državi," je napovedal vodja stranke Andre Ventura.

Toda Costa, ki mu javnomnenjske raziskave niso napovedovale tako prepričljive zmage, se lahko na desnico požvižga in se posveti predvolilnim obljubam - če jih bo lahko izpolnil ob skrbnem nadzoru Evropske unije, ki ne bo kar tako pozabila velike finančne krize ob prelomu desetletja in tega, da je bila Portugalska ob Grčiji, Italiji, Španiji in tudi Sloveniji pod drobnogledom uradnega Bruslja. Ena glavnih tem pred temi predčasnimi volitvami, ki jih je predsednik države Marcelo Rebelo de Sousa razpisal novembra lani zaradi nesprejetja proračuna, je bil problem minimalne plače, ki jo prejema že skoraj četrtina delovno aktivnih prebivalcev - 900.000. Letos so jo povečali za 47 evrov na 822 evrov bruto, a je še vedno ena najnižjih v zahodni Evropi. Costa je v primeru vnovične izvolitve obljubljal, da jo bo do leta 2026 dvignil nad tisoč evrov. Ko je nastopil položaj leta 2015, je "minimalec" znašal 589 evrov. Mimogrede, v Sloveniji je minimalna bruto plača za letos nastavljena na 1074 evrov bruto. Letošnji proračun je za Portugalsko sicer še posebej pomemben, ker določa tudi porabo 45 milijard evrov evropske pomoči za okrevanje po pandemiji. Glede na postopke pa bo po zavrnitvi novi predlog proračuna mogoče znova vložiti šele aprila, kar bi lahko oviralo proces oživitve gospodarstva.