Vojislav Bercko
Skoraj natanko leto dni po začetku ruske agresije so Ukrajinci dočakali obisk voditelja najpomembnejše in najmočnejše zaveznice. V Kijev je povsem nepričakovani prispel ameriški predsednik Joe Biden in s tem le dan pred nagovorom ruskega predsednika Vladimirja Putina ljudstvu dal Rusiji in svetu jasno vedeti, da ZDA in njene zaveznice neomajno vztrajajo pri podpori Ukrajini v njenem boju za svobodo. "Namen Rusije je bil zbrisati Ukrajino z zemljevida, a Putinova osvajalska vojna ne uspeva," je poudaril predsednik države, ki je Ukrajini namenila milijarde dolarjev pomoči, seveda največ v prepotrebnem orožju. S tem je za seboj potegnila tudi druge zaveznice iz zveze Nato in širše, ki so po začetni zadržanosti in previdnosti - izjema je bila le Velika Britanija - pričele ukrajinsko vojsko zalagati z skoraj vso potrebno oborožitvijo.
Deset ur je trajalo Bidnovo potovanje z vlakom od Poljske do Kijeva in prav toliko nazaj
Bidnovo potovanje v Kijev, kjer ga je pričakal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski s soprogo Oleno, je bilo izvedeno kot najbolj sofisticirana tajna operacija. Biden je bil res najavljen v Evropi, a šele v torek na Poljskem. Da bi ustvarili vtis običajnega ritma, je predsednik še v soboto zvečer s soprogo Jill večerjal v restavraciji v Washingtonu, Bela hiša pa je celo objavila njegov ponedeljkov urnik, kakor je v navadi. Šele v nedeljo pozno zvečer, ko so policisti in vojaki blokirali ožje središče Kijeva, hotelske goste ob trgu, kjer sta se kasneje sprehodila Biden in Zelenski, pa obvestili, naj se ne približujejo oknom ter da bodo moteni komunikacijski signali, je postalo jasno, da se pripravlja nekaj nenavadnega. Biden je v ponedeljek zjutraj v minimalnem spremstvu, v katerem so bili poleg varnostnikov le svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan in nekaj najožjih sodelavcev ter zgolj dva novinarja, v Kijev prispel po deseturni vožnji z vlakom s Poljske tako kot vsi drugi državniki pred njim. V javnosti se je sicer špekuliralo, da je kljub zaprtemu zračnemu prostoru in uničenih letališčih prispel s predsedniškim letalom Air Force One, a se je novica izkazala za napačno.
Biden se je v Kijevu mudil dobrih pet ur, za razliko od obiskov svojih predhodnikov na kriznih žariščih, denimo med vojnama v Afganistanu in Iraku, pa ni mogel računati na podporo svoje vojske, saj ZDA v Ukrajini nimajo oporišč. ZDA so sicer nekaj ur pred tem obvestile Rusijo, da bi se izognile možnosti konflikta. Svetovalec za nacionalno varnost Sullivan je pojasnil, da so si strokovnjaki iz celotne Bidnove administracije prizadevali, da bi zagotovili obvladljivo raven tveganja. "Seveda je pri tovrstnih podvigih vedno prisotno tveganje," je poudaril in dodal, da je predsednik menil, da je pomembno, da opravi ta obisk, med katerim je obljubil nov paket vojaške pomoči v višini 500 milijonov ameriških dolarjev. Biden je na skupni tiskovni konferenci z Zelenskim poudaril, da je Kijev kot podpredsednik ZDA obiskal šestkrat, a vseeno je šlo za prvi obisk kakega ameriškega predsednika v Ukrajini po letu 2008.
Rusija je Bidnov prihod najprej "pozdravila" s tem, da je poskrbela, da so v Kijevu tulile sirene zaradi nevarnosti zračnega napada, nato pa s posmehljivimi komentarji. Nekdanji ruski premier in predsednik, zdaj pa človek iz Putinovega najožjega kroga zaupnikov Dmitrij Medvedjev je tako na družbenem omrežju Telegram zapisal, da je Biden "prisegel zvestobo neonacističnemu režimu do smrti". Podpredsednik zgornjega doma ruskega parlamenta Konstantin Kosačev je poudaril, da je šlo v Kijevu za Bidnovo predstavo: "Kijevu ni preostalo drugega, kot da zaradi Bidnove predvolilne kampanje pošlje ljudi v nesmiselno klanje." Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je na Telegramu delila fotografijo Bidna in Zelenskega, kako prihajata iz katedrale svetega Mihaela v Kijevu. "Kdo od njiju je pravoslavec," je zapisala pod fotografijo. Biden je sicer katoličan, Zelenski pa jud.
Slovenija podpira skupne nabave streliva za Ukrajino
Slovenija podpira skupne nabave streliva v okviru Evropske unije, ki bo namenjeno Ukrajini, je po zasedanju zunanjih ministrov EU povedala slovenska ministrica Tanja Fajon. Dodala je, da bodo o tem v začetku marca govorili obrambni ministri. Pobuda za mednarodno pogodbo o sodelovanju na področju kazenskega prava pa je naletela na lepo podporo, je še povedala.
Po besedah ministrice 22 držav članic podpira skupne nabave streliva, med njimi je tudi Slovenija.
Predlog o skupnih nabavah streliva, ki bi ga nato dobavljali Ukrajini, je predstavil estonski zunanji minister Urmas Reinsalu. "Cilj mora biti milijon 155-milimetrskih topniških izstrelkov, stroški pa bodo znašali okoli štiri milijarde evrov," je povedal pred zasedanjem.
Pomen dobav streliva Ukrajini je že pred srečanjem ministrov izpostavil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. "Za ukrajinsko vojsko je trenutno ključno, da ima neprekinjen dotok streliva kalibra 155 milimetrov," je dejal.
V razpravi so se sicer po besedah ministrice Fajon bolj osredotočili na vzpostavljanje evropskega mehanizma za skupno naročanje vojaške opreme, ki ga podpira tudi Slovenija. Tudi ta tema bo na dnevnem redu zasedanja obrambnih ministrov EU v Stockholmu.
Ministrica je kolegom iz drugih članic predstavila pobudo za podpis mednarodne pogodbe o sodelovanju na področju kazenskega prava, ki bo omogočala sodelovanje pri pregonu in preiskavah zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov, drugih mednarodnih kaznivih dejanj in tudi genocida. Na podlagi pogodbe bi lahko članice EU in tretje države sodelovale tudi pri pregonu vojnih zločinov v Ukrajini, je pojasnila.
Kot je povedala po zasedanju, je pobuda Slovenije, Nizozemske in Belgije prejela "lepo podporo". Ministrske kolege je povabila, naj se skupaj s svojimi ekipami strokovnjakov za področje kazenskega prava udeležijo mednarodne konference o tej pobudi, ki jo bo konec maja gostila Slovenija.
Pobudi se je doslej pridružilo 77 držav. O nadaljnji časovnici bo več znano po konferenci. (STA)
