Pred vrhom ZDA-Rusija: Kako ustaviti drsenje v novo hladno vojno

Vojislav Bercko
15.06.2021 05:00
Odnosi med največjima jedrskima silama so pred srečanjem Joeja Bidna in Vladimirja Putina na najnižji točki v tem tisočletju.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Joe Biden in Vladimir Putin sta se srečala 10. marca 2011 v Moskvi. Prvi je bil podpredsednik ZDA, drugi ruski premier
Epa

Okolica idiličnega Ženevskega jezera v teh dneh spominja na prvo frontno črto. Radarji, protiletalski sistemi, ostrostrelci, prepoved gibanja. Pač vse, kar je možno predvideti glede varnosti pred jutrišnjim srečanjem ameriškega in ruskega predsednika, Joeja Bidna in Vladimirja Putina. Kako se bo srečanje končalo, je dosti manj predvidljivo od varnostnih ukrepov - nihče ne pričakuje velikega preboja in vse, kar bo drobcen korak naprej in ne nazaj, bo označeno kot uspeh.

Štirje Putinovi predsedniki

Srečanja voditeljev dveh največjih jedrskih sil so zmeraj v središču pozornosti svetovne javnosti in zasenčijo vse druge bilateralne sestanke svetovnih voditeljev. Po izkušnjah naj bi bil tokrat v prednosti Putin; Joe Biden bo že četrti ameriški predsednik v njegovem več kot 20-letnem vodenju Rusije. Prvi med njimi, George W. Bush, je preživel na položaju dva štiriletna mandata, drugi, Barack Obama, prav tako, le Donald Trump le enega. Odnosi med velesilama so vmes šli od izboljšanja v času Bushevega vladanja do ohlajanja v času Obame ter nekakšne nedefinirane mešanice sovražnosti in prijaznosti v zadnjih štirih letih. Putin trdi, da so odnosi med državama na najnižji točki v zadnjih letih, Biden, ki je sovjetskega voditelja v nekem intervjuju označil kar za "morilca", a mu vladar Kremlja tega menda ni zameril, za odtenek manj pesimistično pritrjuje, da so na nizki točki. Zanimivo je, da je bilo Putinovo prvo srečanje s katerim od ameriških predsednikov v Sloveniji, 16. junija 20001 na Brdu pri Kranju. Putin je bil tedaj za svet še neznanka. Na vprašanje, ali zaupa Putinu, je Bush mlajši tedaj vzneseno (ali pa naivno) odgovoril: "Zazrl sem se mu v oči. Ugotovil sem, da je zelo preprost in iskren. Lahko sem začutil njegovo dušo."

Vseeno vsaj pred srečanjem ni bilo izrečenih veliko težkih besed. "Obstajajo teme, pri katerih lahko učinkovito sodelujemo," je v enem od številnih intervjujev pred ženevskim vrhom dejal Putin in dodal, da bo srečanje posvečeno predvsem obnovitvi osebnih stikov in odnosov ter vzpostavitvi neposrednega dialoga. Prepričan je tudi, da med državama obstajajo skupni gospodarski interesi. "Številna ameriška podjetja si želijo sodelovati z nami, ampak jih potegnejo z našega trga, nadomesti pa jih konkurenca," je dejal. Po njegovem mnenju to z gospodarskega vidika ni dobro za ZDA. "Če se nam v Ženevi uspe dogovoriti glede delovnega mehanizma za različna področja, srečanje ni bilo zaman," je dodal.

Anja Cej

Biden: "Ne iščemo konflikta z Rusijo"

"Grem na vrh G7, nato na Nato in potem se bom srečal z gospodom Putinom, da mu povem, kar mislim, da mora slišati," je Biden dejal v sredo ob prihodu v Evropo na srečanju z ameriškimi vojaki v Veliki Britaniji. "Ne iščemo konflikta z Rusijo. Želimo si stabilnih in predvidljivih odnosov. Bil sem jasen, da bodo ZDA odločno in na pomemben način odgovorile, ko bo ruska vlada izvajala škodljive aktivnosti." Američani imajo na seznamu veliko stvari, ki jih motijo, na čelu z računalniškimi napadi ruskih hekerjev, odnosom Kremlja do opozicije v Rusiji, zasedbo ukrajinskega ozemlja, vpletanjem v ameriške volitve in volitve v drugih zahodnih državah. Obenem pa želi Bela hiša odnose z Rusijo usmeriti v bolj predvidljivo smer s spoštovanjem dogovorov in pogodb za strateško stabilnost. Biden Rusijo dobro pozna, saj je bil dolga leta član senatnega odbora za mednarodne odnose. Ob vsem tem pa ostaja dejstvo, da se srečujeta voditelja dveh držav z največjimi zalogami jedrskega orožja na svetu. Od številnih oborožitvenih sporazumov iz časov hladne vojne je ostal pri življenju le še Novi Start, ki omejuje število strateških jedrskih konic, pripravljenih na izstrelitev. ZDA imajo v svojem arzenalu 5500 jedrskih konic, Rusija pa 6250.

Ženevsko jezero je zastraženo kot skladišče jedrskega orožja. V ozadju je videti protiletalski top švicarske vojske.
Epa

Biden bo imel po srečanju samostojno tiskovno konferenco. "Samostojna tiskovna konferenca je primeren format za jasno komuniciranje s svobodnim tiskom o temah, ki bodo izpostavljene na srečanju, tako na področjih, kjer se strinjamo, kot na področjih, kjer imamo resne pomisleke," je dejal neimenovani predstavnik Bele hiše. Svojo tiskovno konferenco bo imel tudi ruski predsednik Putin, je napovedal njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta