Nemka Ursula von der Leyen je pred dobrim letom dni prevzela funkcijo predsednice Evropske komisije. Po mnenju nemških analitikov si za svoje delo zasluži največ dobro trojko, saj ji ni uspel premik na nobenem od ključnih področij od podnebne politike do azilne politike in spoštovanja vladavine prava. Glavna tema je sicer za Evropsko komisijo vse od marca kriza, ki jo je povzročila pandemija, a krizne razmere so stalnica v delovanju EU že zadnjih deset let.{infobox-quote_full}147753{/infobox-quote_full}
Še štiri leta, polna konfliktov
Bistveno boljšo oceno (A- oziroma po naše minus pet) so Ursuli von der Leyen dodelili pri bruseljskem spletnem portalu Politico. To, da so voditelji julija na predlog Evropske komisije soglasno sprejeli več kot 1800 milijard evrov vreden sveženj, ki vključuje večletni proračun za obdobje 2021-2027 in 750 milijard evrov vreden sklad za okrevanje, ki prvič v zgodovini predvideva skupno zadolževanje na ravni EU, je njen največji uspeh. Med glavnimi izzivi za leto 2021 pa bo hitra implementacija tega svežnja, ocenjuje Politico. Da Ursulo von der Leyen čakajo še štiri leta, polna konfliktov, ocenjujejo v Süddeutsche Zeitungu. V političnem kolesju se lahko zaradi nasprotovanja nekaterih držav (najbolj glasna je Poljska) ustavijo lepo zveneči podnebni cilji. Denar iz sklada za okrevanje lahko izgine v projektih brez bistvene dodane vrednosti ali v projektih oligarhov, ki so zavezniki avtoritarnih režimov (Madžarske tu sicer izrecno ne navajajo), kar bi razjezilo zlasti varčne članice z Nizozemsko in Avstrijo na čelu. Da se to ne bo zgodilo, se Ursula von der Leyen ne sme več izogibati konfliktom in čakati v ozadju.
Nevarnost konflikta interesov
Skupina evropskih poslancev in evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly pa sta ob prvi letnici vodenja Evropske komisije Ursulo von der Leyen in njeno ekipo komisarjev opozorili na sporno pogodbo, ki je bila sklenjena marca. Takrat je Evropska komisija sklenila pogodbo za izvedbo študije za določitev kriterijev za zelene in socialne naložbe na podlagi evropskega zelenega dogovora, ki je ključni projekt Ursule von der Leyen in njene ekipe. Posel je dodelila ameriškemu skladu Blackrock, ki upravlja premoženje v vrednosti več tisoč milijard evrov in je največji delničar večine velikih evropskih bank. V nadzornem odboru nemške veje Blackrocka je do začetka letošnjega leta sedel strankarski kolega von der Leynove Friedrich Merz, ki je kot vidni član krščanskih demokratov (CDU) eden najresnejših kandidatov za naslednika nemške kanclerke Angele Merkel.
Emily O'Reilly je na podlagi opozoril evropskih poslancev uvedla preiskavo in ugotovila veliko možnosti za konflikt interesov. Opozorila je na možnost, da je Blackrock namerno ponudil nenavadno nizko ceno (280 tisoč evrov), da bi si v vsakem primeru zagotovil posel in prek njega pridobil vpliv na naložbe, ki so zanimive za njegove stranke. Evropska komisija vztraja, da je bil izbran v skladu s pravili.{infobox-gray}147755{/infobox-gray}
Za nemške analitike pa je ta posel predvsem dokaz, da se Ursula von der Leyen ne uči na napakah. Preden se je preselila v Bruselj, se je namreč morala v Berlinu zagovarjati pred preiskovalno parlamentarno komisijo, ker je nemško računsko sodišče ugotovilo, da je nemško obrambno ministrstvo od leta 2013 do 2019, ko je bila von der Leynova obrambna ministrica, s svetovalnimi podjetji sklenilo pogodbe za več kot sto milijonov evrov. Največ tega denarja nemških davkoplačevalcev je spravila v žep svetovalna družba McKinsey.
Nevladne organizacije von der Leynovo opozarjajo, da bo z vztrajanjem pri pogodbi z Blackrockom prodala demokratično kontrolo nad gospodarstvom, evropski zeleni dogovor pa bo postal propagandni akt, ki bo služil zasebnim interesom podjetij. Blackrock je namreč med največjimi investitorji v fosilna goriva in ne kaže nikakršnega interesa, da bi to politiko spremenil.
