Helena Ponudič
Prazni sedež preminule vrhovne sodnice Združenih držav Amerike (ZDA), sodne in feministične ikone Ruth Bader Ginsburg je predsednik Donald Trump izkoristil za hitro nominacijo nove konservativne kandidatke Amy Coney Barrett. Tako si bo v vrhovnem sodišču zagotovil republikansko večino, ki bi mu v primeru neodločenih volitev morda prišla prav. To je vedela tudi preminula sodnica, katere želja je bila živeti vsaj še toliko časa, da se Trumpu zaključi mandat. Vendar je 87-letnica bitko z rakom izgubila prej.
Njena naslednica na mestu zvezne vrhovne sodnice bo 48-letna Amy Coney Barrett, ki je mati sedmih otrok, od tega dveh posvojenih s Haitija, profesorica prava in nekdanja uradnica pokojnega vrhovnega sodnika Antonina Scalie. Predlagal jo je Trump, ki ji je že leta 2017 zagotovil njen dosedanji položaj na prizivnem sodišču v Chicagu. Coney Barrettovo mora potrditi še senat, v katerem pa imajo republikanci večino.
Demokrati tik pred splošnimi volitvami 3. novembra seveda nasprotujejo imenovanju vrhovne sodnice, demokratski predsedniški kandidat Joe Biden senat poziva, naj s potrditvijo Barrettove počakajo do razglasitve splošnih in kongresnih volitev in tako volivcem omogočijo, da posredno vplivajo na izbiro kandidata. A takšen scenarij je malo verjeten, saj se republikanci že veselijo konservativne večine (6:3) vrhovnega sodišča ZDA, četudi so sami od prejšnjega predsednika Baracka Obame zahtevali, naj v volilnem letu ne imenuje novih sodnikov. Obama je takratni opazki, ki se je pogojno sklicevala na ustavo, ugodil in počakal z imenovanjem prej omenjenega Antonina Scalie.
Globoko verna katoličanka
Amy Coney Barrett, rojena v New Orleansu, bo tretja vrhovna sodnica, ki jo je Trump imenoval v času svojega predsedniškega mandata. Barrettova je pravo doštudirala na univerzi Notre Dame v Indiani, kjer je kasneje 15 let tudi poučevala. Zaradi imidža zelo verne katoličanke demokrati svarijo, da bo Barrettova dokončno utrdila politični konservativni kompas Amerike in negativno vplivala na obilico progresivnih rešitev, ki jim je odprla vrata njena predhodnica. Med drugim se demokrati bojijo predvsem njenega prepričanja, da se rojstvo začne ob spočetju. To bi utegnilo pospešiti prizadevanja za preklic zakona iz leta 1973, ki splav dovoljuje v vseh zveznih državah. Pripisujejo ji tudi ambicije pri odpravljanju programa Obamacare. Očitki zoper Barretovo slonijo na njeni v preteklosti izkazani podpori Trumpu pri najradikalnejših usmeritvah v protipriseljenskih ukrepih in pri zagotavljanju vsesplošne pravice do orožja.
Ginsburgova (p)ostaja ikona ženske emancipacije
Medtem Ginsburgovo mnogi označujejo za brezčasno feministično ikono, ki je kot druga ženska v zgodovini ZDA (so)odločala o najpomembnejših vprašanjih ameriške zakonodaje, med katere spadajo pravice žensk in LGBTQ-skupnosti. "Splava ni razumela kot vprašanja kršitve zasebnosti ženske, ampak kot svobodno voljo, avtonomno odločitev vsake izmed nas. Iz njenega razumevanja enakosti pred zakonom je lahko trdno zagovarjala tudi enakost med spoli, ki jo razumela v vsej kompleksnosti - od plačne vrzeli, prek usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja pa vse do pravice svobodnega odločanja o rojstvu otrok," je prepričana politologinja in programska direktorica Inštituta za preučevanje enakosti spola Ana Pavlič. Ko je Ginsburgova začenjala študij prava na Harvardu, je bila komaj ena od desetih študentk, medtem ko je danes polovica študentov prava v ZDA ženskega spola, dodaja Pavličeva. "Ta svet je zapustila v času, ko predsednik Trump odločitev o izbiri ženske kandidatke argumentira z besedami: 'Mislim, da bi morala biti ženska, ker so mi ženske dejansko všeč bolj kot moški.'"
O ameriškem predvolilnem ozračju
Ali se bo republikancem uspelo poenotiti pred volitvami? Politični analitik in filozof Martin Nahtigal odgovarja: "Marsikateri konservativni volivec bo pač stisnil zobe in odšel na volišče kljub temu, da se ne strinja s Trumpom. Predsedniška tekma še sploh ni odločena, kot nam želijo predstaviti glavni evropski mediji. To se dokazuje na Floridi, kjer se prednost Bidna vztrajno topi. Njegovi kampanji nekateri demokrati že očitajo, da je zaspala." Nahtigal ocenjuje, da so protesti Temnopolta življenja štejejo (Black Lives Matter) demokratskega kandidata postavili v neugoden položaj. "Protesti aktivirajo veliko število črnske populacije, vendar pa odganjajo zmerne konservativne belske volivce. Tem Trump znova obljublja vzpostavitev reda in discipline oziroma 'law and order', kar je njegova parola. Biden je tako porinjen v držo podpore protestom, hkrati pa mora obsojati nasilje. Zato je videti medel in neodločen," pojasni Nahtigal. Pristavi, da je sedanje ameriško volilno ozračje nekaj, kar bi Slovenci lahko z lahkoto prepoznali, saj gre za kampanjo "proti" nekomu in ne "za" nekoga.
"Biden nima jasno izdelanih rešitev za težave in govori predvsem o tem, da se je treba vrniti v čase Obamove Amerike. Zaradi tega pa ni zelo priljubljen pri sredinskih volivcih, ki bi mu lahko omogočili gladko zmago. Za prihodnost ZDA so ključna vzporedna potegovanja za različna mesta, kar bo vplivalo na razdelitev moči v senatu in kongresu. Lahko se spomnimo, kaj se zgodi, če ti organi s predsednikom ne sodelujejo," zaključi Nahtigal.
