"Nimamo časa, da bi ga zapravljali s tistimi, ki se želijo vračati v preteklost." Tudi ta stavek je zapisan v pismu, ki ga je italijanska premierka Giorgia Meloni naslovila "dragim voditeljem stranke Bratje Italije".
Toda prvi odziv na afero, ki je izbruhnila prejšnji teden, ko je spletni portal Fanpage objavil posnetke novinarja, ki se je vtihotapil na dogodek mladinske organizacije Melonine stranke, ni bil tak. Takrat je premierka obtožila novinarje, češ da je bilo zasebno srečanje in da se tega ne počne. Ampak v nekaj urah so posnetki obšli Italijo, na radiu, televiziji in predvsem na spletu. Vzklikanje Mussoliniju, dvig roke v fašistični pozdrav s klici Sieg Heil in še protijudovska gesla, vredna Hitlerjevega časa, je v nekaj urah obšlo Italijo in postalo novica dneva. Poleg tega so mladinci besedno napadli tudi senatorko Ester Mieli, pripadnico stranke Bratje Italije in obenem pripadnico judovske skupnosti v Italiji.
Oglasili so se politiki, celo iz vrst vladne koalicije, seveda pa zelo glasno predvsem iz opozicije. Oglasile so se tudi nekatere pomembne osebnosti, med temi dosmrtna senatorka Liliana Segre, sama taboriščnica v Auschwitzu, ki ni varčevala z besedami: "Teh nacističnih gesel se sama spominjam, ne zato, ker bi mi o njih drugi pripovedovali, ampak sem jih doživela. … Ali moram na stara leta spet vse to videti? Ali me bodo ponovno izgnali iz države, iz katere so me že enkrat?" je dejala.
Vsi po vrsti so od Melonijeve zahtevali, naj uredi vrste v svoji stranki. Seveda je afera odmevala tudi v tujini in predvsem v bruseljskih krogih, kjer tečejo pogajanja za novo vodstvo Evropske unije. Znano je, da je Melonijeva navezala dobre stike s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen in se je prejšnji teden vzdržala, ko so v Evropskem svetu glasovali o novih voditeljih EU, medtem ko je glasovala proti kandidatoma za predsednika sveta, Portugalcu Antoniu Costi, in za zunanjo ministrico EU, proti Estonki Kaji Kallasovi.
Zadrega premierke je torej dvojna. Predvsem notranjepolitična, kajti očitno ne gre za spodrsljaj, ampak za resno vprašanje v njeni stranki. "Jezna sem in užaljena," je Melonijeva zapisala v pismu in napovedala ukrepe z besedami: "V stranki Bratje Italije ni prostora za rasistična in protisemitska stališča, pa tudi ne za nostalgike totalitarizmov 19. stoletja," in poudarila, da so desničarske stranke "že pred nekaj desetletji obračunale s preteklostjo in s fašističnim dvajsetletjem". Na koncu je zapisala, da "v naši stranki ni prostora za tiste, ki odigravajo odrsko uprizoritev, ki koristi samo zgodbi, ki jo o nas pripovedujejo naši nasprotniki". Z drugimi besedami: v mladinski organizaciji Bratov Italije je napovedala čistko.
Seveda je razburjenje Melonijeve razumljivo. Na evropski desnici se napovedujejo veliki premiki. Melonijeva je bila pred kratkim v Parizu, pogovarjala se je z Marine Le Pen, ki pa v Evropskem parlamentu sodi v drugo skupino, skupaj z Matteom Salvinijem, ki je v Italiji Melonijevi konkurent. V ponedeljek je bil v Rimu Viktor Orban, formalno na vljudnostnem obisku ob začetku madžarskega predsedovanja EU. Znano je, da Orban snuje drugo evropsko zavezništvo, morda z nemško AfD in poljsko stranko PiS. Vse to je za večino držav nesprejemljivo in Melonijeva tvega ne le, da Italija ne bo prejela nobenega vodilnega mesta v EU, kar je že povsem jasno, ampak, da ne bo imela niti enega podpredsednikov Evropske komisije s pomembnim resorjem, kar je v bistvu že nekaj časa njena zahteva.
Še več, tvega tudi, da EU ne bo priskočila Italiji na pomoč glede njenih finančnih težav, saj je država zelo zadolžena, poleg tega pa mora na osnovi pravkar sprejetega pakta stabilnosti za prihodnji proračun najti 13 milijard evrov, kar niso mačje solze. Njena nervoza je povsem razumljiva, še zlasti zato, ker po tem, kar se je zgodilo, ne najde nikogar, ki bi ji priskočil na pomoč.