Boris Jaušovec
Dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah je vendarle stopil v veljavo danes zjutraj ob 4. uri po lokalnem času (po srednjeevropskem ob treh). V 60 dneh naj bi se izraelska vojska umaknila iz Libanona, borci Hezbolaha pa naj bi se premaknili severno od reke Litani. Nadomestilo naj bi jih vsaj 10 tisoč pripadnikov libanonske vojske, premirje pa naj bi postalo trajno. V svetu so dogovor pozdravili.
V 14 mesecev trajajočih spopadih, ki so se začeli z izraelsko vojaško akcijo v palestinski enklavi Gaza po vdoru palestinskega oboroženega gibanja Hamas v Izrael 7. oktobra lani, sta sprti strani dogovor dosegli ob posredovanju ZDA in Francije. Konflikt se je še posebej zaostril po letošnjem septembru, ko je izraelska vojska stopnjevala obstreljevanje Libanona, sprožila omejeno kopensko invazijo in ubila številne visoke predstavnike Hezbolaha, tudi nekdanjega vodjo Hasana Nasralo. Dogovor vključuje tudi ustanovitev odbora pod vodstvom ZDA, ki bi nadzoroval njegovo izvajanje, in zagotovila Washingtona, da lahko Izrael še naprej ukrepa proti neposrednim grožnjam, če tega ne bo storila libanonska vojska.
Spopadi so od oktobra lani po podatkih libanonskih oblasti zahtevali najmanj 3823 življenj v Libanonu, več kot 900.000 ljudi pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Na izraelski strani medtem poročajo, da je bilo ubitih najmanj 82 vojakov in 47 civilistov, s severa Izraela pa se je umaknilo na desettisoče civilistov. Kljub prekinitvi ognja je izraelska vojska prebivalce juga Libanona pozvala, naj se še ne vračajo na domove, saj njeni vojaki še ostajajo na položajih, približevanje tako njim kot krajem, katerih evakuacije je odredila pred tem, pa da je prepovedano. Podobno je prebivalce opozarjala tudi libanonska vojska, toda kljub svarilom se je že zjutraj proti jugu države začelo zgrinjati na tisoče ljudi. Preden pa je dogovor začel veljati, sta obe strani izvedli še nekaj napadov. Izrael je bombardiral Bejrut ter mejne prehode med Sirijo in Libanonom, Hezbolah pa je z droni napadel Izrael. Kasnejša poročila so trdila, da se strani prekinitve ognja držita.
ZDA in Francija, ki so posredovale pri pogajanjih, so izrazile prepričanje, da bo dogovor ustvaril pogoje za ponovno vzpostavitev trajnega miru in omogočil prebivalcem obeh držav, da se varno vrnejo na svoje domove. Državi sta napovedali tudi prizadevanja za podporo gospodarskemu razvoju Libanona. Ameriški predsednik Joe Biden je obenem prepričan, da so ZDA s premirjem dobile nov zagon za posredovanje pri sklenitvi premirja v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je Bidnu zahvalil za njegovo vlogo pri dogovoru. V Izraelu sicer vsi prekinitve ognja ne pozdravljajo. Toda Netanjahu jim je razložil, da je korist trojna: Izrael se bo lažje osredotočil na grožnje iz Irana, njegova vojska bo pridobila čas za počitek in reorganizacijo, zato bo v Gazi prej dosegla svoje cilje: uničila Hamas in vrnila še okoli sto izraelskih talcev. Izrazil je tudi prepričanje, da bo palestinsko gibanje Hamas v Gazi sedaj osamljeno, Biden pa je Hamas pozval, naj takoj izpusti talce in s tem konča spopade.
Libanonski premier Nadžib Mikati je dogovor označil za temeljni korak za zagotovitev stabilnosti v regiji. Dogovor so pozdravili tudi v ZN in EU, a opozorili, da ostaja še veliko dela za njegovo uresničitev. Slovenija je pozdravila dogovor in ga označila za ključni korak k stabilnosti v regiji. "To kaže, da je z voljo in predanostjo mogoče doseči mir - naj to navdihne tudi prizadevanja v Gazi," je sporočilo zunanje ministrstvo. Peking je sporočil, da podpira vsa prizadevanja za doseganje miru v regiji. Prav tako je pozval k čimprejšnji celoviti in trajni prekinitvi ognja v Gazi. (zur)
