Nasin rover Perseverance (Vztrajnost), ki bo raziskoval Mars, je tik pred zadnjim delom svojega sedemmesečnega potovanja, dolgega skoraj 470 milijonov kilometrov. Ko bodo njegov signal zaznali v laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) blizu Los Angelesa, bo rover, vreden več kot dve milijardi evrov, že pristal. Pred tem pa mora prestati sedem minut groze, kot ta interval imenujejo inženirji JPL. V najbolj tveganem delu odprave se mora namreč zgoditi nešteto operacij, sicer lahko gre vse narobe.
Al Chen iz JPL je pristanek označil za najbolj kritičen del misije, vredne 2,7 milijarde dolarjev. "Uspeh ni nikoli zagotovljen," je povedal. "To še posebej velja za pristanek največjega, najtežjega in najbolj zapletenega roverja, kari smo jih kadarkoli zgradili, na najnevarnejši lokaciji, na kateri smo do zdaj poskusili pristati." Pristanek je načrtovan za jutri ob 21.30 po našem času.
Združene države Amerike raziskujejo Mars, odkar je Mariner 4 letel mimo rdečega planeta leta 1965. Nato so opravili še dva mimoleta, sedem utirjenj satelitov v orbito in osem uspešnih pristankov. Perseverance pa daje Nasi priložnost, da dopolni znanje o Marsu in poišče odgovor na eno najbolj vznemirljivih vprašanj o izvoru življenja na Zemlji.
Uspeh bo odvisen od zapletenega zaporedja dogodkov pri pristajanju. Enajst kilometrov nad površjem Marsa naj bi se pri hitrosti 1512 kilometrov na uro slabe tri minute pred pristankom odprlo 21,5 metra široko padalo, 20 sekund kasneje pa odpadel toplotni ščit roverja. Delovati naj bi začeli kamere in senzorji za pristanek, padalo pa bo upočasnilo rover na 320 kilometrov na uro. Minuto pred pristankom, dobra dva kilometra nad površjem, se bo padalo odcepilo, prižgali se bodo pristajalni motorji. Ko bo rover upočasnil na 2,7 kilometra na uro, bo se sprožil žerjav, 20 metrov nad tlemi pa bo rover obvisel na 6,4 metra dolgih žičnatih vrveh. Ob dotiku s tlemi bo žerjav odletel. Če bo seveda šlo vse po načrtih. "Rover mora vse to narediti brez naše pomoči, od vstopa v atmosfero do pristanka," je pojasnil Chen.
Nato naj bi Nasina ekipa prejela radijski signal, da je rover pristal v 45 metrov širokem kraterju Jezero na zahodnem delu ravnine Isidis Planitia. Predvidevajo, da je bila na tem območju pred nekaj milijardami let reka, ki je nanašala minerale in glino, zato bi se tam lahko ohranile organske molekule. Rover bo iskal znake življenja na Marsu z instrumentom za fluorescenčno spektroskopijo in rentgensko litokemijo, opremljen pa je tudi s kamero z laserjem za segrevanje vzorcev na deset tisoč stopinj Celzija in ugotavljanje kemične sestave. Rover ima 43 cevk za vzorce, od teh jih namerava vsaj 20 napolniti in predati plovilom, ki jih bodo čez dobro desetletje prinesla na Zemljo. Na krovu sta tudi instrument Moxie, ki bo iz atmosfere črpal ogljikov dioksid in ga spreminjal v kisik, potreben za raketno gorivo, in dva kilograma težak helikopter Ingenuity (Iznajdljivost), ki bo na Marsu opravil prve polete.
