Profesor Igor Žiberna: Hujših popotresnih sunkov ni pričakovati

Andreja Kutin Lednik
22.03.2020 15:49

Zagreb leži na stičišču tektonskih enot, zato potresi niso neobičajen pojav.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Ziberna, geograf in astronom - portret - Desk: _Nedeljska_izdaja -
Saso Bizjak

Območje Zagreba je v preteklosti že doživelo večje potrese, denimo leta 1880 in leta 1901, pojasnjuje prof. Igor Žiberna, ki med drugim na Filozofski fakulteti v Mariboru predava tudi geomorfologijo. V Sloveniji je največ ljudi zaznalo prvi in drugi zgodnjejutranji sunek potresa, ki sta bila tudi najmočnejša, sicer je bilo sunkov 10, prvi in najmočnejši je imel po podatkih hrvaških seizmografov jakost 5,5 po Richterjevi lestvici, škoda pa je velika tudi zato, ker je šlo za plitvi potres na globini okoli 10 kilometrov. "Če pogledamo tektonsko karto, nam hitro postane jasno, zakaj so potresi tukaj pogost pojav. Območje Zagreba leži na stiku dveh tektonskih enot - Panonidov in Dinaridov. Ravno južno od Sljemena poteka t.i. Zagrebški šiv in tukaj se združuje več tektonskih enot. V dinarski smeri poteka še en pomemben tektonski prelom, t. i. Savski tektonski prelom, ki poteka na žalost tudi preko vzhodnega dela Krško-Brežiške kotline, kjer je stoji tudi Jedrska elektrarna Krško.," pravi Žiberna.
Prav stari del Zagreba je najbližje epicentru potresa, ki je bil severno od mesta, tam je bil potres najmočnejši in tudi škoda je največja. "Tudi zagrebška bolnišnica je v starejši zgradbi, tam je tudi porodniški oddelek in tamkajšnje dogajanje je bilo res grozljivo opazovati. Hrvaški seizmologi kljub temu, da potresov ne moremo napovedovati, pravijo, da hujših popotresnih sunkov ni pričakovati, zato je v situaciji s koronavirusm bolje, da ljudje ostanejo v notranjosti in se umaknejo pod oboke oziroma dele zgradb, ki so najbolje zavarovani. Seveda pa je občutek tesnobe zaradi koronavirusa sedaj še potenciran zaradi naravnega pojava, ki ga ni bilo mogoče napovedati. A statistične povratne dobe takih potresov na Zemlji so 1000 do 1500 na leto," pove Žiberna. V Sloveniji so sicer potresno najbolj ogrožene Ljubljanska kotlina, Krško-Brežiška kotlina ter zahodna Slovenija ob Idrijskem tektonskem prelomu v zgornjem Posočju, kjer so se tudi odvijali zadnji večji potresi v Sloveniji. "Na območju širše okolice Maribora hude potresne nevarnosti ni," pomiri Žiberna.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta