Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da bo Ukrajina vsak premor v bojih izkoristila za ponovno oborožitev. S tem je po poročanju tujih tiskovnih agencij izključil možnost prekinitve ognja v Ukrajini, kar predlaga Kijev. Putin je tudi podvomil v smiselnost mirovnih pogajanj z Ukrajino, ki jo je obtožil terorističnih napadov na civiliste. Putin je prepričan, da bodo ukrajinske sile morebitno prekinitev ognja izkoristile za obnovo zalog orožja in nadaljevanje mobilizacije, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.
"Zakaj bi jih nagradili s tem, da bi jim dali odmor od spopadov, ki ga bo uporabili za oskrbo režima z zahodnim orožjem, za nadaljevanje prisilne mobilizacije in za pripravo različnih terorističnih dejanj, podobnih tistim v regijah Brjansk in Kursk," je Putin dejal na seji vlade, ki jo je prenašala ruska televizija. Pri tem je Ukrajino obtožil, da stoji za "terorističnimi" napadi v omenjenih ruskih obmejnih regijah minuli konec tedna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je dejal, so bile odločitve o napadih sprejete na politični ravni in da je šlo za ciljno usmerjene napade na civiliste, kar je dokaz, da vlada v Kijevu postaja "teroristična organizacija". V regiji Brjansk se je v soboto zvečer po eksploziji na železniško progo zrušil avtocestni most. Iztiril je potniški vlak, pri tem je umrlo sedem ljudi, več kot sto je bilo ranjenih. Le nekaj ur zatem se je v regiji Kursk porušil železniški most, medtem ko je čezenj peljal vlak.
Ta napad, za katerega Ukrajina sicer ni prevzela odgovornosti, je bil "namenjen oviranju pogajalskega procesa", je po poročanju tujih tiskovnih agencij še dejal Putin, ki je menil, da "sedanji režim v Kijevu sploh ne potrebuje miru". "O čem se je treba pogovarjati? Kako se lahko pogajamo s tistimi, ki uporabljajo teror?" se je vprašal.
Ukrajina si prizadeva za brezpogojno in takojšnjo 30-dnevno prekinitev ognja, svoj najnovejši predlog pa je Moskvi predstavila na mirovnih pogajanjih v Istanbulu v ponedeljek. Ruska stran naj bi zavrnila predlog za brezpogojno prekinitev ognja in predlagala delno, dva do tri dni trajajoče premirje. Na ponedeljkovih pogovorih je ruska stran sicer predstavila memorandum s svojimi pogoji za mir v Ukrajini. Ta med drugim zahteva mednarodno pravno priznanje Krima in štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine kot del ozemlja Rusije.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ga je danes označil za ruski ultimat Ukrajini. Prepričan je, da se Moskva pogaja le zato, da bi odložila uvedbo novih ameriških sankcij.
Iz Kremlja so kasneje sporočili, da se je Putin o vojni v Ukrajini pogovarjal tudi s papežem Leonom XIV. in po pogovoru med drugim dejal, da se je papežu zahvalil za "njegovo pripravljenost prispevati k razrešitvi konflikta", zlasti za posredovanje pri humanitarnih vprašanjih.
Po navedbah Kremlja se je ruski predsednik zavzel za poglobitev odnosov s Svetim sedežem na podlagi "skupnih duhovnih in etičnih vrednot". Vendar pa je ob tem Ukrajino znova obtožil terorizma in dejal, da "režim v Kijevu stavi na zaostrovanje konflikta in izvajanje sabotažnih dejanj proti civilni infrastrukturi na ruskem ozemlju".
