V jedrski vojni ne more biti zmagovalcev in je ne smemo nikoli sprožiti, je v sporočilu ob začetku 10. pregledne konference Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) zapisal ruski predsednik Vladimir Putin. Zatrdil je, da Rusija ne bo tista, ki bo prva začela jedrsko vojno. Putin trdi, da Rusija izpolnjuje vse zaveze iz NPT in jih bo tudi v prihodnje.
Uvodni nastopi večine govornikov na konferenci v New Yorku so kritizirali grožnje Rusije z uporabo jedrskega orožja v primeru posredovanja Nata v Ukrajini. ZDA, Velika Britanija in Francija so obenem v skupni izjavi obnovile zavezo, da bodo preprečile nadaljnje širjenje jedrskega orožja, k čemur so se januarja zavezale skupaj s Kitajsko in Rusijo. Vse tri države so obenem pozvale Rusijo, naj spoštuje mednarodne zaveze iz NPT in naj preneha z "neodgovorno in nevarno jedrsko retoriko in ravnanjem".
Guterres: Človeštvo je le en nesporazum oddaljeno od jedrskega uničenja
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob začetku pregledne konference o Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (NPT) v New Yorku opozoril, da lahko že en sam nesporazum sproži jedrsko uničenje. Po njegovih besedah se svet sooča z "jedrsko nevarnostjo, kakršne ni bilo od vrhunca hladne vojne".
"Danes je človeštvo le en nesporazum, en napačen izračun oddaljeno od jedrskega uničenja," je dejal. Ob tem je omenil vojno v Ukrajini, pa tudi napetosti na Korejskem polotoku in Bližnjem vzhodu ter izrazil bojazen, da bi se krize "z jedrskim podtonom" lahko zaostrile.
"Doslej smo imeli izjemno srečo. Vendar sreča ni strategija. Prav tako ni zaščita pred geopolitičnimi napetostmi, ki bi prerasle v jedrski spopad," je dodal generalni sekretar ZN in pozval države, naj "usmerijo človeštvo na novo pot v svet brez jedrskega orožja". Kot je dejal, je njegova odprava edino zagotovilo, da ne bo nikoli uporabljeno.
Guterres je tudi napovedal, da bo ob obletnici atomske bombe, odvržene na Hirošimo, 6. avgusta obiskal to japonsko mesto.
NPT, ki ima 191 članic, je začela veljati leta 1970. Izrael, Indija in Pakistan, ki imajo jedrsko orožje, niso njene pogodbenice, medtem ko je Severna Koreja leta 2003 naznanila umik od NPT. Od takrat pa do leta 2017 je izvedla šest poskusov jedrskih bomb, po navedbah ameriških obveščevalcev pa se pripravlja na sedmega.
Na zadnji pregledni konferenci leta 2015 pogodbenice niso uspele doseči sklepnega dogovora zaradi sporov glede Bližnjega vzhoda.
ZDA je na sedežu ZN predstavljal ameriški državni sekretar Antony Blinken ter v svojem nastopu Rusijo obtožil, da ukrajinsko nuklearko Zaporožje - ta je pod ruskim nadzorom že od marca - uporablja kot vojaško bazo, iz katere sproža napade na ukrajinske cilje. "Rusija uporablja elektrarno kot vojaško bazo za streljanje na Ukrajince, ki ne morejo in ne bodo streljali nazaj, saj bi lahko po nesreči zadeli jedrski reaktor ali skladišče visokoradioaktivnih odpadkov," je dejal.
Rusko invazijo na Ukrajino je Blinken označil kot neposredni napad na sistem neširjenja jedrskega orožja, saj da je v nasprotju z varnostnimi jamstvi, ki jih je Moskva leta 1994 dala Kijevu in v zameno za katera se je Ukrajina odpovedala lastnemu jedrskemu arzenalu, ki ga je podedovala od nekdanje Sovjetske zveze. Rusija po njegovem pošilja "najhujše možno sporočilo" tistim državam, ki razmišljajo o tem, ali potrebujejo jedrsko orožje za lastno obrambo.
Ameriški predsednik Joe Biden je medtem pozval Rusijo in Kitajsko k pogovorom o nadzoru jedrskega orožja. Ponovil je, da se je njegova vlada pripravljena "hitro pogajati" o nasledniku sporazuma Novi Start med ZDA in Rusijo o nadzoru nad strateškim jedrskim orožjem, ki se bo iztekel leta 2026.
Ukrajina od ZDA in Nemčije prejela raketne sisteme Himars in Mars II
V Ukrajino so danes prispeli novi raketni sistemi Himars iz ZDA in raketni sistemi Mars II iz Nemčije, je na twitterju sporočil ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov. Medtem so ZDA napovedale novo pomoč Kijevu v orožju, vključno s strelivom za vse pomembnejše raketomete in topove, v vrednosti 550 milijonov dolarjev.
Raketni sistemi, ki jih je Ukrajina prejela od ZDA in Nemčije, po navedbah Kijeva v sklopu vse večjega arzenala zahodnega orožja dolgega dosega pomembno spreminjajo dinamiko na bojišču, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Reznikov se je zahvalil nemški kolegici Christini Lambrecht in dejal, da ukrajinski topničarji pozdravljajo nemške partnerje. Dodal je, da je hvaležen tudi ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu in obrambnemu ministru Lloydu Austinu za krepitev ukrajinske vojske. "Dokazali smo, da smo pametni uporabniki tega orožja. Zvok salve Himars je postal glavna uspešnica letošnjega poletja na frontnih črtah," je Reznikov zapisal v odzivu.
Ukrajinski obrambni minister je že minuli mesec prosil Washington, naj pošlje v Ukrajini več sistemov Himars, saj jih ukrajinske sile za učinkovit protinapad potrebujejo vsaj sto. Danes je ponovno pozval tudi k dobavi streliva daljšega dosega.
Bidnova vlada je doslej zavračala pošiljanje raket daljšega dosega Kijevu, saj se je bala, da bi z njimi napadal cilje na ruskem ozemlju in da bi vojna v Ukrajini eskalirala v neposredni spopad Rusije z Zahodom. Vendar pa so ZDA danes napovedale novo pošiljko orožja Ukrajini, vključno s strelivom za sisteme Himars. Novi sveženj v vrednosti 550 milijonov dolarjev bo vključeval več streliva za visoko mobilne napredne raketne sisteme, znane tudi kot Himars, ter strelivo za artilerijo, je novinarjem povedal svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Kirby.
Po besedah Kirbyja vojaška pomoč ZDA Ukrajini zdaj znaša že skoraj devet milijard dolarjev.
