Srbski predsednik Aleksandar Vučić je lahko zadovoljen. Če je referendum nakazal izide napovedanih aprilskih parlamentarnih in predsedniških volitev, se mu ni česa bati.
Volivci v Srbiji so na nedeljskem referendumu podprli ustavne spremembe na področju pravosodja, je poročala slovenska tiskovna agencija STA. K spremembam na boljše se je država zavezala v procesu približevanja Evropski uniji (EU). Za spremembe je glasovalo 61,8 odstotka volivcev, 37,1 odstotka pa jih je bilo proti, je bil rezultat v ponedeljek zvečer, tik pred koncem preštevanja.
Ni potrebna večinska udeležba
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug dejal, da je Srbija s tem v svet poslala pozitivno sliko. "Naredili smo dobro stvar za državo," je dejal. Izrazil je prepričanje, da bodo v prihodnjem obdobju naredili še več za državo pri demokratizaciji, torej za neodvisnost sodstva in tožilstva. Tudi predsednik srbske narodne skupščine Ivica Dačić je pozdravil rezultate referenduma. Dejal je, da je zadovoljen z volilno udeležbo, ki je glede na znane podatke obstala pri 30 odstotkih. Uspešen izid referenduma bo po njegovih besedah prinesel boljše pravosodje, hitrejše sprejemanje reform in napredek Srbije na poti evropskih integracij, je na spletu poročala srbska javna radiotelevizija RTS. Spremembe ustave, ki so jih potrdili državljani, so pozdravili tudi v srbskem sodniškem društvu. S tem so po njihovem mnenju omogočili vzpostavitev boljšega institucionalnega okvira za sodstvo in tožilstvo. Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je tudi poudaril, da potrditev sprememb pomeni pomemben korak in zavezanost Srbije evropski poti. Zavzel se je za nadaljnje sodelovanje s srbskimi oblastmi pri reformah, da bi dosegli napredek na poti v EU.
61,8 odstotka volivcev, ki so prišli na referendum v Srbiji, je bilo za ustavne spremembe
To je bil sicer prvi referendum, ki je potekal v skladu z novembra lani sprejetim novim zakonom o referendumu, s katerim za veljavnost referenduma ni več potrebna več kot 50-odstotna udeležba volivcev.
Še vedno smrdi po političnem vplivu
Srbski volivci so na referendumu odgovarjali na vprašanje, ali so za potrditev akta o spremembi ustave. Gre za ustavna dopolnila, ki jih je novembra lani sprejel parlament ter zadevajo imenovanje sodnikov in tožilcev. Sodnikov in tožilcev po novem, kot smo poročali tudi v Večeru, ne bodo več izbirali v parlamentu, ampak jih bosta izbrala neodvisna organa. Namreč: sodnike visoki sodni svet, tožilce pa visoki tožilski svet. Sodni svet, ki sicer že obstaja, pa bo imel novo sestavo. Tvorilo ga bo šest sodnikov, ki jih bodo izbrali sodniki med seboj, in štirje ugledni pravniki. To slednjo četverico bodo izbrali poslanci z dvotretjinsko večino in predsednik vrhovnega sodišča. Visoki tožilski svet, ki bo izbiral tožilce, bo nadomestil sedanji državni tožilski svet. Pet njegovih članov bodo izbrali tožilci, štiri pa poslanci z dvotretjinsko večino na predlog pristojnega odbora. Člana sveta bosta po funkciji tudi vrhovni javni tožilec in pravosodni minister. Prav zavoljo tega opozicija opozarja, da ustavna dopolnila ne bodo prinesla vsebinskih sprememb, saj da bo politika še vedno imela v svojih rokah sodnike in tožilce.
Bonbončki za mlade volivce
Sto evrov - preračunano - bo srbska vlada namenila svojim državljanom, ki so do 13. januarja dopolnili 16 let oziroma do istega dne niso prekoračili 30 let starosti. Že v ponedeljkovih prvih 18 urah, ko se je bilo za to nepovratno pomoč možno prijaviti preko spleta, je vlogo oddalo skoraj 823 tisoč prosilcev. V Srbiji je sicer registriranih okoli 6,5 milijona volilnih upravičencev, volilno pravico pa imajo vsi, ki so na dan volitev dopolnili 18 let.
Še to. V nedeljo Srbi iz občin v osrednjem delu Kosova na referendumu niso mogli glasovati. To jim je preprečila kosovska policija, potem ko je v soboto prestregla volilni material, ki ga je srbska volilna komisija na Kosovo, to od Srbije nepriznano državo, pripeljala že v petek. Kosovci so tudi pridržali koordinatorja volilne komisije in voznike, a so jih kasneje vse izpustili. Je pa kosovska skupščina poleg tega sprejela resolucijo proti organizaciji referenduma na Kosovu. Kot je poročal Tanjug, so zoper kratenje njihovih volilnih pravic v Gračanici, pred tamkajšnjo osnovno šolo, ki jo je policija kot morebitno volišče zastražila in blokirala, protestirali tudi Srbi iz občin Priština, Lipljan, Kosovo Polje in Obilić. "V srcu Evrope se krši osnovno načelo demokracije. Ni mi jasno, zakaj se Evropska unija ne odzove na ravnanje Prištine," je povedal eden od protestnikov. Mirni shodi Srbov so v nedeljo potekali še v nekaterih drugih kosovskih krajih, največkrat prav pred osnovnimi šolami, kjer so v preteklih letih Srbi smeli glasovati na volitvah.
