Rusija in Iran bi se o konfliktu v Siriji usklajevali s Turčijo

STA, M.R.
02.12.2024 19:03

Ruski predsednik Vladimir Putin in iranski kolega Masud Pezeškian sta danes poudarila pomen usklajevanja s Turčijo glede konflikta v Siriji.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pripadnik uporniške vojske, ki jih vodi islamsitična organizacija Hajat Tahrir al Šam, na vojaškem letališču v Alepu.
EPA

Vladimir Putin in Masud Pezeškian sta v telefonskem pogovoru obljubila brezpogojno podporo sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu v prizadevanjih za ponovno vzpostavitev ustavnega reda in ozemeljske suverenosti. Prav tako sta pozvala k usklajevanju s Turčijo glede konflikta v Siriji.

Turčija je medtem danes zavrnila ugibanja, da bi lahko za ofenzivo islamistov v Siriji stalo zunanje vmešavanje. "V tem trenutku bi bilo napačno, če bi poskušali dogodke v Siriji pojasniti s kakršnim koli zunanjim vmešavanjem," je na novinarski konferenci v Ankari z iranskim kolegom Abasom Aragčijem izjavil turški zunanji minister Hakan Fidan.

Ofenziva je po njegovih besedah posledica tega, da režim v Siriji ni začel dialoga z opozicijskimi skupinami. Ob tem je ignoriranje "legitimnih zahtev opozicije" označil za napako in pozval k ponovni oživitvi mirovnega procesa iz Astane, v katerem sodelujejo Ankara, Moskva in Teheran.

Aragči je poudaril, da je ključnega pomena zaščititi dosežke mirovnega procesa iz Astane. Zavezal se je, da bo kmalu sklical nove srečanje članic procesa.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozneje pozval h končanju nestabilnosti v Siriji in sklenitvi dogovora za ustavitev državljanske vojne. "Naša največja želja je, da se ohranita ozemeljska celovitost in nacionalna enotnost Sirije ter da se nestabilnost, ki traja že 13 let, konča s soglasjem v skladu z legitimnimi zahtevami sirskega ljudstva," je dejal.

Poudaril je, da je Ankara že dlje časa opozarjala na možnost, da bi spirala nasilja na Bližnjem vzhodu lahko prizadela tudi Sirijo. "Nedavni dogodki so potrdili, da je imela Turčija prav," je dodal.

Sirski uporniki v Alepu
EPA

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je medtem sporočil, da namerava Teheran obdržati svoje vojaške svetovalce v Siriji. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je sicer od nedelje iraško-sirsko mejo prečkalo približno 200 borcev. Šlo naj bi za proiranske borce, ki naj bi pomagali sirski vojski, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vodja iraške proiranske milice Hašd al Šabi pa je danes zanikal, da so njegove sile vstopile v Sirijo. Gre za paravojaško skupino, ki je imela pomembno vlogo v boju proti Islamski državi v Iraku med letoma 2014 in 2017 ter sodeluje z varnostnimi silami in vojsko v Iraku.

Kitajska je medtem danes ponovila, da "podpira prizadevanja Sirije za ohranitev nacionalne varnosti in stabilnosti". Prav tako je izrazila pripravljenost pomagati pri preprečevanju širitve konflikta. ZDA, Francija, Nemčija in Velika Britanija pa so v nedeljo pozvale k deeskalaciji razmer v Siriji ter k zaščiti civilistov in infrastrukture.

Ubitih več kot 500 ljudi

Novi spopadi so na severozahodu Sirije izbruhnili v sredo, ko so islamistični uporniki nepričakovano napadli tamkajšnje položaje sirske vojske in nato bliskovito prevzeli nadzor nad Alepom, kar je prvič po letu 2012, da je sirska vojska izgubila nadzor nad drugim največjim mestom v državi.

V nekaj več kot petih dnevih novih spopadov v državi, kjer državljanska vojna sicer traja že od leta 2011, je bilo ubitih 514 ljudi, od tega 268 borcev skupine Hajat Tahrir al Šam in zavezniških uporniških frakcij, 154 vojakov in provladnih borcev ter 92 civilistov, je danes sporočil Sirski observatorij za človekove pravice.

Kot je še dodal, so uporniki danes prvič uporabili raketomete za napade na mesto Hama in pri tem ubili šest civilistov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta