Še več Natovega orožja za Ukrajino

Dvodnevni mini vrh obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju ima kljub široko zastavljeni agendi v resnici le dve temi: vojno v Ukrajini in napovedano širitev zavezništva na Finsko in Švedsko. Vse drugo so postranske zadeve, razen seveda priprav na pravi vrh voditeljev članic konec meseca v Madridu.

A še preden so obrambni ministri sedli za konferenčno mizo, je proti Moskvi poletela prva puščica. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je sporočil, da je na madridski vrh voditeljev zavezništva povabljen tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Zelenski je seveda vabljen, da se vrha v Madridu udeleži osebno. Če to ne bo mogoče, nas bo nagovoril prek videokonference," je Stoltenberg dejal na novinarski konferenci. Dodal je, da so voditelji Nata neomajno zavezani podpori Ukrajini in da bodo to solidarnost dokazali ne le z besedami, ampak tudi z dejanji. "Ukrajina je v kritičnem položaju, zato nujno potrebuje podporo," je poudaril Stoltenberg. Ob tem je napovedal, da naj bi članice zavezništva Ukrajini še naprej dobavljale tudi težko orožje in raketne sisteme dolgega dosega. Stoltenberg je še dejal, da je cilj zavezništva pomagati Ukrajini pri prehodu z vojaške opreme sovjetske izdelave na bolj sodobne zahodne oborožitvene sisteme.

In še dodatni udarec Rusiji: vrha Nata v Madridu se bo udeležil tudi japonski premier Fumio Kišida. Japonska je namreč v dolgotrajnem sporu z Rusijo zaradi Kurilskih otokov. Japonska ni članica zavezništva, a je Ukrajini po začetku ruske invazije že dobavljala orožje in skupaj z drugimi državami skupine držav G7 uvedla stroge sankcije proti Rusiji. Na vrh bo kot prvi voditelj svoje države prišel tudi južnokorejski predsednik Yoon Suk-yeol.

Bolj konkreten je bil prvi dan mini vrha ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Več orožja, več pomoči je bilo njegovo sporočilo. "Okrepiti moramo skupne zaveze za ukrajinsko samoobrambo in še bolj si moramo prizadevati, da Ukrajini zagotovimo obrambo državljanov in ozemlja. Ruski napad na Ukrajino ni nevaren le za Ukrajino, ampak je problem za evropsko varnost, zato se moramo še naprej soočati s tem izzivom," je z ukrajinskim obrambnim ministrom Oleksijem Reznikovom ob strani dejal Austin. "Ne moremo si privoščiti popuščanja, ker je na kocki preveč. Ukrajina je na bojišču v ključnem trenutku." Res je. Svetovalec ukrajinskega predsednika Zelenskega Mihajlo Podoljak je obrambnim ministrom sporočil, da je razmerje v ruski premoči glede orožja deset proti ena. "Branitelji me vsak dan sprašujejo, kdaj lahko pričakujejo orožje," je dejal. Ameriški predsednik Joe Biden je ob tem sporočil, da bodo ZDA poslale v Ukrajino za milijardo dolarjev orožja, zlasti topništvo in sisteme za obrambo obalnih območij ter sodobne raketne sisteme. To bi bila največja pošiljka od začetka vojne. Velika Britanija je napovedala, da bo zelo kmalu Ukrajini dobavila sisteme za izstreljevanje raket, Ukrajinci pa na vzhodu države že obstreljujejo ruske položaje s havbicami francoske izdelave. Politično vprašanje pa je, kako se bo odločila Nemčija, katere kancler Olaf Scholz naj bi danes s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in italijanskim premierjem Mariem Draghijem obiskal Kijev. Na novinarsko vprašanje, ki se je nanašalo na nemško neodločnost pri dobavljanju orožja Ukrajini in celo preprečevanju pošiljanja nemškega orožja, ki ga imajo druge članice Nata, je zvito odgovoril, da "v Kijev ne gre samo zaradi fototermina".