Slovenci na avstrijskem Koroškem zadovoljni s sistemskim financiranjem

V prihodnjih dveh letih bo avstrijska vlada za manjšinske medije namenila 850.000 evrov. Na razpis urada avstrijskega kanclerja se je mogoče prijaviti do 31. januarja letos. Iz objavljenega razpisa je razvidno, da bo Dunaj projekte manjšinskih medijev financiral do največ 80 odstotkov, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA).

Avstrijska vlada je lani prvič finančno podprla medije v jezikih avstrijskih manjšin, namen te podpore pa je v zagotavljanju obstoja narodnih skupnosti ter v ohranjanju njihovega jezika in kulture. V kanclerjevem uradu ob tem navajajo, da imajo mediji v jezikih narodnih skupnosti, ki redno izhajajo, osrednjo vlogo tako pri skrbi za jezik posamezne narodne skupnosti kot za identiteto in kohezijo znotraj same skupnosti.

Denar pa ni omejen zgolj na tiskane medije, ampak se ga sme uporabiti tudi za ustanovitev ali razširitev drugih periodičnih, denimo spletnih medijev. Mora pa biti medij priznan kot reprezentativen s strani posamezne narodne skupnosti in posameznega sosveta za narodno skupnost. Na razpis se lahko prijavijo društva, fundacije in skladi, katerih namen je ohranjanje narodnih skupnosti v Avstriji, ter druge pravne osebe z izjemo lokalnih oblasti.

Osrednji tednik koroških Slovencev Novice izhaja v nakladi 2200 izvodov v Celovcu. Glavni urednik Novic Sebastjan Trampusch je za Večer povedal, da si njihov tednik za letos obeta 268 tisoč evrov podpore: "To je vsota, ki smo jo dobili že lani. No, upam, da bomo tak znesek dobili tudi prihodnje leto." Novice so se zadnja leta otepale s pomanjkanjem denarja. Kakšna tri leta nazaj so morali celo reducirati izhajanje, ker je za izid vsak teden zmanjkalo denarja. Tako so oktobra, novembra in decembra leta 2018 Novice izhajale zgolj na 14 dni, uredniki pa so se zaposlili za krajši, polovični delovni čas. Tudi obseg tednika je bil manjši, na 16 straneh. "Sedaj spet redno izhajamo in to v povprečju na 24 straneh. Uspeli smo se tudi kadrovsko okrepiti in smo sedaj polno zaposleni štirje uredniki in novinarji, še dva sta zaposlena pri nas s polovičnim delovnim časom, sekretarka opravi sedem ur na teden. Letos nameravamo posodobiti tiskano izdajo, predvsem pa okrepiti in modernizirati našo prisotnost na spletu, denimo na facebooku, instagramu ... Digitalizacijo zahtevajo tudi v kanclerskem uradu, zato bomo do konca letošnjega leta postavili profesionalno spletno stran Novic. To smo sicer doslej že imeli, vendar je bila urejena laično. Zdaj bomo lahko zanjo našli zunanje strokovnjake, saj hočemo z digitalizacijo medij približati predvsem mlajšim bralcem," nam je povedal Trampusch.

"Torej s tem denarjem, ki je končno sistemsko urejen, za kar smo si dolgo prizadevali, bomo lažje načrtovali svoj razvoj in izpeljali zastavljene projekte. Moram dodati, da nas je v težkih časih, ko smo bili odvisni zgolj od naročnine in oglasov, zmeraj reševala Slovenija, ki nam je tudi lani namenila 130 tisoč evrov. Tako je tednik ob velikem odrekanju sodelavcev sploh lahko obstal."

Trampusch še meni, da se bo očitno za denar iz kanclerjevega urada treba prijavljati vsaki dve leti: "Spričo tega bo sicer daljše, dolgoročnejše načrtovanje še zmeraj nekoliko oteženo, toda prav gotovo je predstavljena sistemska rešitev veliko boljša, kakor pa je bilo do zdaj," doda Trampusch. Novice skupaj izdajata krovni manjšinski organizaciji Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij ob sofinanciranju Urada slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, založnik pa je Slomedia, Slovenski medijski center GmbH.

Urad avstrijskega kanclerja je tudi objavil razpis za financiranje medkulturne podpore, ki je namenjena podpori in promociji narodnih manjšin v Avstriji. Na voljo je 400.000 evrov, ki bodo namenjeni ukrepom in projektom za spodbujanje sožitja med manjšinskim in večinskim prebivalstvom v Avstriji. Najnižji prijavljeni znesek je 8000 evrov.

V Avstriji živi šest priznanih avtohtonih narodnih skupnosti; poleg Slovencev na avstrijskem Koroškem in Štajerskem so to še Hrvati in Romi na Gradiščanskem, Madžari na Gradiščanskem in Dunaju ter Čehi in Slovaki na Dunaju.