Slovenija nasprotuje avstrijskemu nadzoru na mejah

STA, Va
23.06.2022 18:21

Avstrija je poostren nadzor na mejah izvajala od novembra 2017 do 11. maja 2022, kot razlog pa navajala teroristično grožnjo. Od 12. maja letos je avstrijski razlog za nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko nevarnost tihotapljenja orožja iz Ukrajine.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Slovenija nasprotuje nadzoru, ki ga na svojih mejah izvaja Avstrija. To je lahko le časovno omejen ukrep in v skladu z načelom sorazmernosti, je po seji vlade poudarila ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ki meni, da je takšno ravnanje sosednje države nedopustno.

Deželno upravno sodišče na avstrijskem Štajerskem je namreč nedavno ugotovilo, da je bil nadzor na mejah, ki ga je Avstrija v luči migrantske krize izvajala od leta 2017, nezakonit. Slovenija avstrijskemu nadzoru na mejah "absolutno nasprotuje", je danes poudarila ministrica Bobnar. Ob tem je spomnila, da je Slovenija tudi na svetu EU za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu zavzela zelo jasno stališče, da je takšno ravnanje Avstrije nedopustno. "Takšen nadzor na mejah je možen le, če je časovno omejen in v skladu z načelom sorazmernosti, oziroma kadar drugi ukrepi ne dosegajo svojega namena," je pojasnila ministrica.

Avstrija je poostren nadzor na mejah izvajala od novembra 2017 do 11. maja 2022, pri čemer je kot razlog navajala teroristično grožnjo, od 12. maja pa velja nov razlog za nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko, in sicer nevarnost tihotapljenja orožja iz Ukrajine.

Deželno upravno sodišče na avstrijskem Štajerskem se je v svoji sodbi sklicevalo na odločitev sodišča EU v Luksemburgu, ki je v aprilski sodbi navedlo, da lahko država članica EU ob resni grožnji za svoj javni red ali notranjo varnost ponovno uvede nadzor na svojih mejah z drugimi državami članicami, vendar pri tem ne sme prekoračiti najdaljšega skupnega trajanja šestih mesecev.

Sodišče je sicer pojasnilo, da lahko država članica ponovno uvede tak ukrep, celo neposredno po koncu šestmesečnega obdobja, kadar se sooči z novo resno grožnjo, ki vpliva na njen javni red ali njeno notranjo varnost in ki se razlikuje od prvotno ugotovljene grožnje, kar pa je treba presojati glede na konkretne okoliščine in dogodke.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta