Srbija: Od velike politike k vprašanjem, ki zadevajo večino ljudi

Pred nedeljskimi trojnimi srbskimi volitvami, torej predsedniškimi, predčasnimi parlamentarnimi in lokalnimi v dvanajstih občinah, tudi v prestolnici, smo se v Beogradu pogovarjali z dr. Đorđem Pavićevićem, profesorjem na Fakulteti za politične vede. Cenjeni znanstvenik in predavatelj se je tokrat odločil, da nastopi na srbskih parlamentarnih volitvah na volilni listi opozicijske levo-zelene koalicije po imenu Moramo. V njej priznavajo, da so zamisel za ime dobili po hrvaški stranki istega svetovnega in političnega nazora Zmoremo, ki ji je nedavno uspelo zmagati v volilni borbi za zagrebškega župana. Med srbsko opozicijo je poleg Moramo nemara še močnejša bolj sredinsko-desna koalicija Skupaj za Srbijo.

Čemu zapuščate relativno mirne akademske vode in se podajate na mrzle in divje politične brzice?

"Iz obupa! Že doslej sem se javno angažiral v civilnodružbeni sferi, recimo pri protestih Ne utapljajmo Beograda (Ne davimo Beograd). Zmeraj sem to počel iz želje, da bi se v Srbiji kaj spremenilo na bolje. Petletna vladavina predsednika Aleksandra Vučića je privedla do tega, da je mi je kot edina smiselna borba ostalo polje politike. Zato sem se priključil Moramo, politični opciji, ki mi je blizu in sem ji že prej pomagal na različne načine."

Toda opozicija trdi, da je bila predvolilna kampanja nepoštena oziroma pristranska v korist vladajočega režima, ki da si je z Vučićem na čelu podredil vse državne institucije in večino medijev.

"Ni težava zgolj v sedanji nepošteni predvolilni kampanji, kjer ni demokratičnih pogojev za predstavitev vseh strank. Predsednik Vučić in vrhuška njegove Srbske napredne stranke so namreč v nasprotju z vsemi pravili v kampanji ves čas. Od volitev do volitev! Uzurpirali so si ogromna sredstva: od finančnih do medijskih. Razmetavajo državni denar za promocijo lastne stranke in predsednika. Prav jim pride denar za gradnje, poleg katerih se nato Vučić tako rad fotografira, ali denar, ki ga predsednik obljublja in deli državljanom kot pomoč v covidni krizi, pa investicije, donacije in beneficije, ki jih namenja njemu naklonjenim skupinam. Nato pa to predstavlja kot usmiljenje stranke na oblasti, ne pa kot nujno državno pomoč najbolj od krize prizadetim državljanom."

Pred dvema letoma je opozicija bojkotirala parlamentarne volitve. Čemu se je zdaj podala nanje, čeprav njenih zahtev po bolj demokratičnih pogojih med predvolilno tekmo Vučić ni sprejel?

"Pred dvema letoma ni bilo prav nobenega prostora za promocijo opozicije. Od tod odločitev za bojkot. Da moremo po manj kot dveh letih iti na predčasne parlamentarne volitve, štejem za uspeh opozicije, čeprav je tudi res, da jih je Vučić združil s predsedniškimi, na katerih po petih letih kandidira za drugi mandat.

Vučić je tudi že ob formiranju dosedanje vlade, ki jo vodi Ana Brnabić, napovedal, da bo njen rok trajanja kratek. To pa zato, ker je nekako slutil, da bodo tisto njegovo zmago brez udeležbe opozicije na volitvah ljudje doma in predvsem v tujini razumeli zgolj kot naličje demokracije. Saj je bil ti dve leti srbski parlament poleg beloruskega edini enostrankarski v Evropi. Vučić si nikakor ne želi, da bi ga kdo primerjal z beloruskim diktatorjem, soimenjakom Aleksandrom Lukašenkom. Torej, za opozicijo je dobra stvar, da je dobila predčasne volitve. Vendar je slaba stvar, da njeni resursi ostajajo skopi, zreducirani. Šele s prebojem v 250-članski parlament bo končno lahko dobila vire, ki jih parlamentarne stranke imajo sicer. Dobila pa bo tudi forum, parlament, kjer bo lahko načenjala vse doslej kočljive ali zanemarjene teme. Menim torej, da se od nedelje naprej začenja resna slabitev Vučićeve oblasti."

Kaj menite, koliko sedežev bo dobila opozicija v narodni skupščini?

"Vsaj tretjina nam je cilj, s katerim bi bili zadovoljni. Pod bolj fer pogoji bi to bilo seveda veliko več, celo do te mere, da bi utegnili ogroziti Vučićevo oblast. Vendar ni tako. So pa vsaj v Beogradu možnosti precej izenačene."

Zakaj je Beograd tako poseben, drugačen od ostale Srbije?

"V Beogradu imamo največjo koncentracijo bolj razmišljujočih ljudi, medijev, novinarjev, nikakor ne smeva pozabiti univerze. Skratka, v srbski prestolnici odpor zoper Vučića ostaja najmočnejši, saj režim v njej ne more nadzorovati vsega, kakor mu to uspeva v manjših mestih in krajih Srbije oziroma na podeželju. Drugod po Srbiji tudi nimajo dostopa do medijev, ki so kritični do oblasti. V njih ni dostopna televizijska kabelska mreža, ki ponuja še kaj drugega kot zgolj televizijske kanale, zlizane z režimom. Srbsko podeželje je odvisno od državnega Telekoma, ki med svojimi kanali televizije N1 preprosto nima."

Srbija je podprla resolucijo ZN proti Rusiji zavoljo njenega napada na Ukrajino, ni pa sprejela sankcij proti Moskvi. Zakaj?

"Razlogi so po moje dosti bolj trivialni od tistih, ki v tem vidijo neko spretno diplomatsko krmiljenje predsednika Vučića. Srbija je pač energetsko odvisna od Rusije. To prekiniti čez noč ni mogoče, kakor to tudi ni mogoče storiti Evropski uniji. Zaradi tega so med Beogradom in Moskvo poleg poslovnih vezi spletene tudi mnoge politične zveze med vladajočimi strankami in njihovimi politiki. Po eni strani Vučić zmeraj gleda, da nekako, vsaj marketinško, vseeno ugodi zahtevam iz EU, po drugi stani pa še kako pazi, da ne bi Moskvi obrnil hrbta."

Toda pri približevanju Zahodnega Balkana evrointegracijam je tudi v EU v zadnjem času zmanjkalo zaleta in zanosa. Kako se to zrcali v Srbiji?

"Da, na obeh straneh je prišlo do zastoja. Medtem pa se je odvisnost Srbije od Rusije le še povečala. Pa ne le Srbije, pač pa tudi EU, torej pri energetiki, pri surovinah, tudi pri hrani. Te odvisnosti niti EU ne more takoj prekiniti brez velikih stroškov in žrtev."

Pa Ukrajina? Kako to vojno vidite v Srbiji?

"Različno. Tisti, ki so bolj nacionalistični, so prej na strani Rusije. Ob izbruhu vojne, ko država o tem še ni zmogla uradnega stališča, so srbski tabloidi pisali o Rusiji naklonjeno. A ker vojna še kar naprej traja, se je tudi to že nekoliko spremenilo. Težava je v tem, da se je v Srbiji leta in leta gradil mit o Vladimirju Putinu kot uspešnem državniku, ki da ščiti ruske interese pred imperialističnim zahodom, ki si celo prizadeva za bolj pravično ureditev sveta. Zato je pri nas ta mit še toliko težje zrušiti."

Če boste izvoljeni v parlament, za kaj si boste prizadevali?

"Cilj koalicije Moramo je najprej sploh priti v parlament To pomeni, preseči triodstotni prag. Če nam to uspe, dobimo osem poslancev, jaz pa sem na listi deveti. Torej bi za moj preboj v parlament koalicija Moramo potrebovala slabe štiri odstotke glasov. Če se bo to zgodilo, se bom s kolegi, ki bomo predstavljali avtentične leve in zelene glasove, zavzemali za drugačno politično agendo Srbije. Takšno, ki bo dala mnogo večji poudarek trajnostnemu razvoju, obnovljivim virom energije, zaščiti okolja, predvsem pa kvalitetnejšemu standardu in boljšemu življenju ljudi, ki morajo dobiti boljše zdravstveno in socialno varstvo. Skratka, da se Srbija ne bo v nedogled vrtela zgolj okoli vprašanj tako imenovane velike politike, kot sta vprašanje Kosova ali vojna v Ukrajini."