Srbski predsednik Vučić in kosovski premier Kurti družno na udaru kritikov

Srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti, sicer zakleta sovražnika in (sploh prvi) nesporna voditelja svojih vse prej kot prijateljskih držav, sta se naenkrat znašla v istem čolnu. Po načelnem sprejetju osnutka francosko-nemškega sporazuma o ureditvi odnosov med državama, ki sta mu morala pod pritiski EU in ZDA prikimati v ponedeljek zvečer v Bruslju, sta se znašla na silovitem udaru kritikov, zlasti iz vrst skrajnih nacionalistov, pa tudi zmernejše opozicije. Sporočilo obema je sila podobno: izdala sta svoj narod in interese svoje države.

V resnici Vučić in Kurti nista sprejela ničesar takega, kar ne bi bilo - neuradno - znano že tedne. V sporazumu, ki so ga pripravili v Parizu in Berlinu, da bi končno vsaj malo umirili razmere na razgretem Zahodnem Balkanu, lahko vsaka država najde nekaj, kar se ji zdi krivično do nje; v diplomaciji to pomeni, da sporazum ni slab, takšen bi bil, če bi bila zadovoljna le ena stran. Kaj je torej najbolj sporno za kritike v Srbiji in na Kosovu? Za Srbijo gotovo določilo, ki govori o tem, da bo prenehala ovirati Kosovo na njegovi poti v mednarodne organizacije (kar pa lahko še zmeraj zelo učinkovito počneta njeni zaveznici Rusija in Kitajska), za Kosovo pa, da mora končno prenehati preprečevati ustanovitev Skupnosti srbskih občin na severu države (kar naj bi po mnenju mnogih pomenilo nekakšno novo Republiko srbsko, kot jo poznajo v BiH). Sicer pa naj bi sporazum, ko bo enkrat sprejet, prinesel kanček normalnosti v odnose med državama. Med drugim namreč določa, da se lahko svobodno gibljejo med državama s svojimi potnimi listi, ki bodo medsebojno priznani. To bo veljalo tudi za osebne izkaznice in registrske tablice. Prav tako naj bi državi medsebojno priznali dokumente in nacionalne simbole, poleg potnih listov in registrskih tablic tudi diplome, carinske žige in podobno. Hkrati naj bi v Beogradu in Prištini odprli kosovsko oziroma srbsko predstavništvo, vendar še ni povsem jasno, v kakšnem formatu.

Nasploh je za zdaj razen načelnega soglasja voditeljev obeh držav operativnega bolj malo ali nič. To je priznal tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borell, ko je dejal, da sta strani izrazili pripravljenost na hitro uveljavitev sporazuma, a so potrebna nadaljnja pogajanja, da bi določili, kako točno bodo uveljavili njegove določbe. Marca bo zato Borrell v Bruslju gostil novo srečanje voditeljev, da bi končali pogajanja o aneksu o implementaciji, ki to določa. Izrazil je prepričanje, da bodo delo dokončali do prihodnjega zasedanja voditeljev držav članic EU, ki bo 23. in 24. marca. "Pričakujemo, da bosta strani konstruktivni v tem procesu. Strinjali sta se, da se bosta odrekli kakršnimkoli neusklajenim aktivnostim, ki bi lahko privedle do novih napetosti na terenu in iztirile ta pogajanja," je dodal. Njegov tiskovni predstavnik Peter Stano je kasneje pojasnil, da sporazum nikakor ne pomeni de facto medsebojnega priznanja, kot so to nekateri interpretirali zlasti v Srbiji.

Na prvi pogled se zdi, da sta oba državnika kar naenkrat ostala brez domačih zaveznikov, a po mnenju analitikov je to predstava za domačo javnost. Vučić je sicer miril, da se v Bruslju ni zgodilo nič posebnega in da niso govorili o predlogu EU, temveč o implementaciji v dialogu že doseženih sporazumov, na prvem mestu o oblikovanju skupnosti srbskih občin. "Čakam na načrt implementacije, ki bo zadeval predvsem že podpisane dogovore. Na začetku časovnice pa mora biti Skupnost srbskih občin," je dejal. Kosovska opozicija pa je večinoma kritizirala Kurtija, ker v sporazumu ni srbskega priznanja Kosova niti priznanja petih članic EU, ki ga še ne priznavajo.