Švedska in Finska se nagibata k članstvu v Natu. Prezelj: Rusija bo to interpretirala tako, kot bo sama želela

Finska vlada bo sprejela tudi poročilo o spremembi varnostnega okolja, v katerem obravnavajo vpliv teh sprememb na finsko gospodarstvo, varnost države, zanesljivost dobav in kritično infrastrukturo. Poročilo analizira tudi možnost finske priključitve zvezi Nato. "Ni drugega načina za zagotovitev varnosti, kot je Natova doktrina odvračanja in skupne obrambe, ki jo zagotavlja 5. člen Severnoatlantske pogodbe." Poročilo, pravi Marinova, vidi Nato takega, kot je-ne samo kot vojaško, temveč tudi kot politično zvezo. O poročilu bo po velikonočnih praznikih razpravljal finski parlament. Marinova pričakuje sprejem odločitve v naslednjih tednih.

Tudi na Švedskem so sprožili javno razpravo o tem vprašanju, razprava poteka tudi v švedskem parlamentu in znotraj vladajoče socialdemokratske stranke. "Moramo opraviti analizo o tem, kaj je najboljše za varnost Švedske v tej novi situaciji. Tega ne smemo narediti v naglici, temveč o tem resno premisliti," pravi Anderssonova, ki izpostavlja, da ima članstvo v Natu tako pozitivne kot negativne plati. Na eni strani gre za zagotovilo varnosti preko že omenjenega 5. člena Severnoatlantske pogodbe, a hkrati po njenih besedah prinaša tudi obveznosti do drugih držav članic. Na Švedskem bi lahko odločitev sprejeli še pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami.

Marinova je ob tem še izpostavila, da bi raje videla, če se z vidika varnosti celotne regije obe državi odločita enako, a da se o tem odločata neodvisno vsaka zase. Po rezultatih več javnomnenjskih raziskav, ki jih navaja britanski Guardian, se je javna podpora v prid takšne odločitve v času vojne v Ukrajini podvojila. Na Švedskem na bi tako priključitev Natu podpiralo 50 odstotkov državljanov, na Finskem pa 60 odstotkov.

V obeh državah tehtajo tudi možna tveganja, ki bi lahko izhajala iz te odločitve, če bi Rusija takšno potezo dojela kot provokacijo. Profesor obramboslovja na Fakulteti za družbene vede dr. Iztok Prezelj pojasnjuje, da ima zgodba tudi drugo plat, saj bi se s priključitvijo Natu Švedska in Finska odpovedali svojemu težko pridobljenemu statusu nevtralnosti. "A je v primeru ogroženosti njihovih državljanov to možno razumeti kot povsem logično potezo," pravi Prezelj, ki dodaja, da bo Rusija morebiten vstop Švedske in Finske v Nato interpretirala tako, kot bo sama želela, a je ta doslej širitev Nata zmeraj dojemala kot grožnjo. "Zato je velika verjetnost, da bi Rusija tudi vključitev teh dveh držav v Nato dojela kot grožnjo," ocenjuje.

Kot še pove Prezelj, pri Finski obstaja še zgodba tako imenovane finlandizacije. "Gre za neko posebno politično držo Finske v preteklosti, na osnovi katere je ta vedno krmarila med Zahodom in Rusijo. Zato se tudi ni nikoli v celoti upala deklarirati kot povsem Zahodna država v vseh interesnih pomenih, saj se je bala Rusije, ki je zanjo predstavljala grožnjo. Skozi finlandizacijo je bila oblikovana tudi finska nevtralnost kot neke vrste ravnotežje med Zahodom in nekdanjo Sovjetsko zvezo. Zato je zgodba Finske, ki tudi meji na Rusijo, v tem pogledu vendarle zahtevnejša."

Omenjeni 5. člen Severnoatlantske pogodbe pravi, da oboroženi napad na eno ali več pogodbenic šteje za napad na vse pogodbenice, ki bodo tako v tem primeru pomagale napadeni državi. A Prezelj opozarja, da pravno gledano zaveza iz 5. člena velja od trenutka, ko je država sprejeta v Nato, kar mora pred tem še ratificirati vseh 30 držav članic zveze.

Vprašanje se pojavlja tudi v sklopu javne razprave na Švedskem in Finskem, kaj bi se torej zgodilo, če bi prišlo do morebitnega ruskega napada pred uradnim zaključkom pridružitvenega postopka. Bi v tem primeru Nato vseeno interveniral? „V tem primeru bi šlo za napad na državo, ki ni članica Nata. Finska in Švedska sta članici Partnerstva za mir, napad na državo partnerico pa ne prinaša tovrstnega avtomatizma. Tudi pri državah članicah se morajo najprej vse strinjati z aktiviranjem 5. člena. Prepričan sem, da bi se sicer Zahod odzval, a bi bila stopnja nekega avtomatskega odziva bistveno nižja, kot če bi šlo za državo članico.“ Prezelj ocenjuje, da bo razprava glede tega v obeh državah še zelo zahtevna.