Svet zgrožen nad belorusko ugrabitvijo letala: Kje sta trenutno bloger in študentka, ni znano

Nedeljski incident, ko so iz beloruske kontrole letenja nekaj po poldnevu obvestili pilote potniškega letala družbe Ryanair na letu Atene-Vilna o domnevni podtaknjeni bombi, potem pa ga v spremstvu vsaj enega močno oboroženega lovca Mig-29 preusmerili na letališče v bližini prestolnice Minsk, odzvanja po svetu. Kako tudi ne, velik del demokratične mednarodne skupnosti je prepričan, da so si beloruske oblasti bombo pod vodstvom nelegitimnega predsednika Aleksandra Lukašenka preprosto izmislile, da so lahko letalo prizemljile na svojem ozemlju in aretirale 26-letnega opozicijskega novinarja ter blogerja Romana Protaseviča in njegovo spremljevalko Sofio Sapega.

"Grozi mi smrtna kazen," je po pripovedovanju drugih potnikov v letalu, s katerimi so govorili novinarji Reutersa, dejal vidno pretreseni Protasevič, ko je izvedel, da bodo pristali v Minsku. Iz predala nad sedeži naj bi bil vzel prenosni računalnik in mobilni telefon ter ju izročil svoji spremljevalki, a zaman. Kmalu po pristanku je izginila tudi ona oziroma se kot Protasevič ni znova vkrcala v letalo, ki je po sedmih urah zadrževanja končno poletelo proti litovski prestolnici. Vkrcalo se ni še nekaj drugih potnikov, za katere mnogi domnevajo, da so bili agenti beloruske tajne službe KGB, ki so spremljali mladi par. Kje sta trenutno bloger in študentka Sofia Sapega, ni znano.

Sankcije se zdijo neizbežne

Ugrabitev letala, kot so incident brez dlake na jeziku poimenovali številni svetovni voditelji, močno odmeva v svetu. O njej je govora tudi na dvodnevnem izrednem vrhu Evropske unije v Bruslju, kjer vsaj nekateri od voditeljev 27-erice zahtevajo ostre sankcije proti Lukašenkovemu režimu. V uniji razmišljajo o različnih sankcijah proti Belorusiji, ob sklicevanju na vire pri EU poroča nemška tiskovna agencija DPA. Med drugim bi lahko uvedli sankcije proti odgovornim za incident. Poleg tega bi lahko beloruski letalski družbi Belavia prepovedali pristajanje na letališčih v uniji, evropskim letalskim družbam pa prepovedali letenje nad Belorusijo. Nekatere evropske družbe so se že same odločile za to. Med drugim baltska regionalna družba s sedežem v Latviji AirBaltic. Podobno odločitev je sprejela tudi nizkocenovna letalska družba Wizz Air. Litva in Latvija pa sta se že v nedeljo zavzeli za to, da bi se vsi mednarodni leti izogibali Belorusiji, s čimer bi kaznovali tamkajšnje oblasti. Najostrejše besede pa je morda uporabil poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je aretacijo Protaseviča označil za "dejanje državnega terorizma". Morawiecki je na twitterju še objavil, da je predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela zaprosil, da bi na ravni EU govorili tudi o takojšnjih sankcijah proti Belorusiji. Dodal je, da aretacija ne more ostati nekaznovana. Evropska unija in nekatere države članice EU so že poklicale na zagovor beloruske veleposlanike.

Hitro se je odzvala tudi Slovenija. "Sankcije morajo vključevati vse, kar Lukašenkov režim uporablja za svojo legitimizacijo. Tudi športne dogodke," je tvitnil slovenski premier Janez Janša. Že v nedeljo je prisilni pristanek Ryanairovega letala in aretacijo Protaseviča za "povsem nesprejemljivo" na twitterju označilo slovensko zunanje ministrstvo, predsednik države Borut Pahor pa obsoja ravnanje beloruskih oblasti in se zavzema za neodvisno preiskavo dogodka.

Beloruske oblasti krivijo palestinski Hamas

Po drugi strani oblasti v Minsku seveda vse namige o režirani drami zaradi aretacije zanikajo. Na koncu so sporočile, da je z bombo zagrozilo palestinsko gibanje Hamas. "Vojaki Hamasa zahtevamo, da Izrael preneha z napadi na območje Gaze. Zahtevamo, da Evropska unija preneha podpirati Izrael. /.../ V letalu je bomba. Če ne boste izpolnili naših zahtev, bo 23. maja eksplodirala nad Vilno," je domnevno grožnjo po elektronski pošti prebral predstavnik beloruskega ministrstva za promet Artem Sikorski. Vodja beloruskih zračnih sil Igor Golub pa je sporočil, da se je pilot Ryanairovega letala z opozicijskim aktivistom na krovu samostojno odločil za pristanek v Minsku. "Kapitan je odločitev sprejel brez vmešavanja od zunaj," je dejal Golub novinarjem in dodal, da bi se letalo lahko odločilo tudi za pristanek v Ukrajini ali na Poljskem. Toda, mimogrede, Hamas praktično nikdar v svoji zgodovini ni grozil z bombnimi napadi. Pri Ryanairu se glede teh navedb še niso odzvali.

"Obtožbe so neutemeljene," je že prej sporočil tiskovni predstavnik beloruskega zunanjega ministrstva Anatolij Glas. Zahodne države je obtožil politizacije razmer. "Ni dvoma, da je bilo ravnanje pristojnih oblasti /.../ povsem v skladu z mednarodnimi pravili," je povedal. Po njegovih besedah je "žalostno", da so se potniki Ryanairovega letala znašli v neprijetnem položaju. "Vendar pa ima letalska varnost absolutno prednost," je dodal. Poudaril je tudi, da so pripravljeni na mednarodno preiskavo dogodka. Pripravljeni so sprejeti tudi tuje strokovnjake in dati na razpolago informacije.

Na strani Lukašenka je pričakovano tudi Rusija. V Kremlju so poudarili, da morajo dogodek preiskati mednarodne oblasti, pristojne za letalstvo. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Putina Dmitrij Peskov ni želel komentirati dogodka. So pa bili do očitkov zahodnih držav kritični na ruskem zunanjem ministrstvu. "Šokirani smo, da je Zahod incident v beloruskem zračnem prostoru označil za 'šokantnega'," je na facebooku zapisala tiskovna predstavnica ruskega ministrstva Marija Zaharova. Zahod je obtožila "ugrabitev, prisilnih pristankov in nezakonitih aretacij".