Britanski premier Boris Johnson je v uvodnem nagovoru posvaril pred nezadržno jezo, če konferenca ne bo prinesla odločnih korakov naprej pri omejevanju segrevanja ozračja. K ukrepanju za ohranitev človečnosti je pozval tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Johnson je svetovne voditelje, med katerimi je tudi slovenski premier Janez Janša, posvaril pred obsodbo prihodnjih generacij, če konferenca ne bo prinesla odločnega ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam. "Če voditelji ne bomo uspeli, nam prihodnje generacije ne bodo oprostile. Vedeli bodo, da je bil Glasgow zgodovinska priložnost, ki je nismo izkoristili. Obsojali nas bodo z grenkobo in zamero, ki jo že danes gojijo podnebni aktivisti. In imeli bodo prav," je opozoril Johnson.
"Do polnoči je le še minuta in potrebni so ukrepi," je ob začetku dvodnevnega vrha voditeljev iztekanje časa za odločno ukrepanje ponazoril Johnson. Dodal je, da mora konferenca v Glasgowu pomeniti začetek konca globalnega segrevanja: "Po Parizu je svet počasi ter z veliko napora in težavami zgradil rešilni čoln za človeštvo, zdaj pa je čas, da temu čolnu damo uspešno popotnico za plutje."
Britanski premier je pozval k izvajanju pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, doseženega na zasedanju COP21 v Parizu leta 2015. "Omejimo globalno segrevanje na 1,5 stopinje in začnimo potovanje proti bolj zeleni prihodnosti," je dejal. "Imamo tehnologijo, lahko zberemo finance. Vprašanje je, ali imamo voljo," je še poudaril Johnson.
Da so odločni ukrepi potrebni "za ohranitev človečnosti in planeta", je opozoril tudi Guterres in dodal, da si trenutno z dejanji kopljemo lastni grob. "Čas je, da rečemo dovolj. Dovolj ubijanja samih sebe s fosilnimi gorivi. Dovolj ravnanja z naravo kot s smetjo. Dovolj sežiganja in vrtanja še globlje. Kopljemo si lastne grobove," je bil jasen.
Nemška kanclerka Angela Merkel je kot orodje v boju proti podnebnim spremembam izpostavila dajatev na emisije ogljikovega dioksida, s čimer naj bi spodbudili investicije v čisto energijo. "EU to za industrijski sektor že pozna. Nekatere države, kot je recimo Kitajska, to ravno vpeljujejo," je dejala.
Italijanski premier Mario Draghi, ki je minuli vikend gostil voditelje dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav (G20), je med drugim poudaril, da mora iti COP26 še korak dlje od zasedanja G20, na katerem so potrdili zavezo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. "COP26 mora biti začetek nekega novega obdobja, kvantni preskok v boju proti podnebnim spremembam," je poudaril.
Da se čas za ukrepanje izteka, je opozoril britanski princ Charles. Ocenil je, da boj s podnebnimi spremembami zahteva na tisoče milijard dolarjev sredstev.
Zbrane je nagovoril tudi britanski televizijski voditelj in naravoslovec David Attenborough in jim položil na srce, da smo v težavah, saj se stabilnost, od katere je odvisen naš obstoj, krha. Izpostavil je tudi, da generacije, na katere bo najbolj vplivalo segrevanje ozračja, niso generacije iz neke daljne, imaginarne prihodnosti, ampak gre za sedanjo mlado generacijo ljudi. "Morda nam bo to dejstvo dalo zagon, da na novo spišemo zgodovino, da to tragedijo spreobrnemo v zmago," je dejal.
Voditelji naj bi z ambicioznimi sporočili dali zagon pogajanjem, ki se osredotočajo na vprašanje, kako zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za omejitev segrevanja ozračja na občutno pod dve stopinji Celzija. Pomemben poudarek bo veljal tudi prilagajanju na podnebne spremembe, ključno pa bo tudi zagotavljanje 100 milijard dolarjev letne podnebne pomoči državam v razvoju.
Strokovnjaki opozarjajo, da doslej zastavljeni prostovoljni cilji držav ne zadostujejo za ustrezno omejitev segrevanja ozračja, kar bi za Zemljo pomenilo katastrofalne posledice. Prav tako države zamujajo pri zagotavljanju obljubljene finančne podnebne pomoči.
V škotskem Glasgowu, kjer se je v nedeljo začela podnebna konferenca, danes in v torek pa poteka vrh voditeljev, v dveh tednih sicer pričakujejo več kot 120 svetovnih voditeljev in okoli 25.000 delegatov, novinarjev in podnebnih aktivistov iz skoraj 200 držav.
