Svetovno prebivalstvo je po izračunih Združenih narodov danes preseglo simbolično mejo osem milijard ljudi. Številne ob tem pomembnem mejniku skrbi, da bo planet kmalu prenaseljen, a strokovnjaki opozarjajo, da je večja težava pretirano potrošništvo najbogatejših in da je nujno omejiti porabo naravnih virov.
Na današnji dan ima Zemlja več kot trikrat več prebivalcev kot leta 1950, ko je na planetu živelo 2,5 milijarde ljudi. V zadnjih enajstih letih se je svetovno prebivalstvo povečalo za milijardo. Po ocenah ZN bo prebivalstvo v prihodnjih desetletjih še naraščalo, a počasneje kot do zdaj in različno glede na regije. Ob upoštevanju zviševanja pričakovane življenjske dobe ter števila ljudi v rodni dobi bo leta 2030 na Zemlji živelo okoli 8,5 milijarde ljudi, leta 2050 9,7 milijarde, v 80. letih tega stoletja bo svetovno prebivalstvo doseglo vrhunec z okoli 10,4 milijarde ljudi, nato pa bo število začelo upadati.
Deset milijard ljudi naj bi živelo na Zemlji čez približno pol stoletja
"Osem milijard ljudi je mejnik za človeštvo," je dejala vodja Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA) Natalia Kanem. Ob tem je pozdravila zvišanje pričakovane življenjske dobe ter upad smrti mater in otrok. Se pa zaveda, da 15. novembra 2022, ko bo na Zemlji osem milijard ljudi, ne bodo vsi proslavili. "Nekatere skrbi, da je naš svet prenaseljen. A poudarjam, da golo število ljudi ni razlog za strah," je dejala vodja UNFPA. Tudi drugi strokovnjaki opozarjajo, da bi se namesto na strah pred prenaseljenostjo morali osredotočiti na pretirano izkoriščanje naravnih virov najbogatejših Zemljanov.
Joel Cohen iz laboratorija za prebivalstvo na newyorški univerzi Rockefeller je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da je pri vprašanju, koliko ljudi prenese Zemlja, treba upoštevati naravne omejitve in odločitve ljudi. Ljudje s svojimi odločitvami smo po njegovem mnenju krivi, da človeštvo porablja precej več naravnih virov, kot so gozdovi in prst, kot jih planet vsako leto lahko nadomesti. Zaradi prevelike porabe fosilnih goriv in posledičnih izpustov ogljikovega dioksida se ozračje segreva.
Eno od najbolj zapletenih vprašanj glede števila prebivalcev je, kako nadzorovati rodnost in pri tem upoštevati pravice žensk. Nevladna organizacija Project Drawdown omenja izobraževanje in načrtovanje družine med stotimi rešitvami za ustavitev segrevanja ozračja. Rodnost po svetu v povprečju sicer že nekaj časa upada. Medtem ko je leta 1950 ženska v povprečju rodila pet otrok, je bila stopnja rodnosti lani 2,3, do leta 2050 pa bo glede na projekcije upadla na 2,1. "Dosegli smo stopnjo, ko večina ljudi živi v državi, kjer je stopnja rodnosti nižja od tiste za obnovo prebivalstva," je za AFP dejala Rachel Snow iz UNFPA. K rasti števila prebivalstva po drugi strani bistveno prispeva podaljševanje pričakovane življenjske dobe. Ta je leta 2019 znašala 72,8 leta, devet let več kot leta 1990. Po napovedih ZN se bo povprečna življenjska doba do leta 2050 zvišala na 77,2 leta.
Po svetu so sicer velike razlike glede na regije. ZN ocenjujejo, da bo k rasti prebivalstva do leta 2050 največ prispevalo osem držav: DR Kongo, Egipt, Etiopija, Indija, Nigerija, Pakistan, Filipini in Tanzanija. Indija bo že prihodnje leto po ocenah prehitela Kitajsko kot državo z največ prebivalci. Trenutno je na Kitajskem okoli 1,4 milijarde ljudi, v Indiji nekoliko manj, a bo Indija kmalu prehitela severno sosedo, kjer bo število prebivalcev nato začelo upadati, tako da jih bo do leta 2050 še 1,3 milijarde, do konca stoletja pa le okoli 800 milijonov. V Indiji naj bi po drugi strani število prebivalcev do leta 2050 naraslo na 1,7 milijarde.
