Vrednost projekta je ocenjena na 62 milijonov evrov. Februarja pa bi lahko po skoraj desetletju iz mesta na Kras spet začel voziti tudi tramvaj.
Projekt naj bi bil po prvotnih načrtih financiran iz mehanizma za okrevanje in odpornost po koronski krizi, v okviru katerega je Italiji do konca 2026 na voljo okoli 200 milijard evrov.
A načrtovano gradnjo krožne kabinske žičnice že od vsega začetka spremljajo pomisleki o smiselnosti grobega posega v prostor, zlasti na območju gozda Boved, so v ponedeljek spomnili v Primorskem dnevniku. Oktobra lani je bil tako v Trstu organiziran tudi protest proti postavitvi naprave, ki se ga je udeležilo 4000 ljudi.
Ti imajo tudi pomisleke glede vpliva vetra na žičnico. V Trstu, tako kot drugod v Severnem Jadranu, so namreč pogosti močni vetrovi, tako pregovorno močna tržaška burja kot jugo in jugozahodnik, ki pihata z morja.
Pristojno ministrstvo za infrastrukturo in promet je septembra lani sporočilo, da žičnice zaradi negativnega okoljskega mnenja ne morejo financirati s sredstvi iz mehanizma. Eno od načel, ki velja za sredstva za okrevanje, je namreč, da financirane naložbe in projekti ne škodijo bistveno okolju.
Dobili bodo skoraj 60 milijonov državnega denarja
Ker pa lokalni in državni odločevalci verjamejo, da bi lahko gradnja žičnice razbremenila promet in zmanjšala onesnaženost na območju Trsta in kraškega zaledja in ker omenjeno načelo, da projekti ne škodijo bistveno okolju, ni obvezno za projekte, financirane iz integralnih sredstev državnega proračuna, je ministrstvo, ki ga vodi prvi mož Lige Matteo Salvini, jeseni tržaškemu županu Robertu Dipiazzi obljubil državni denar za uresničitev projekta.
Zdaj je tudi uradno našel 48,8 milijona evrov proračunskega denarja za projekt, ki ga tržaška občina uvršča med projekte na področju trajnostne mobilnosti. Nadomestna sredstva bo država dobila s prerazporeditvijo sredstev, ki so bila prej dodeljena za novo tramvajsko progo v Padovi.
Vožnja z območja starega pristanišča do Opčin na Krasu, kjer živijo zamejski Slovenci, naj bi trajala 15 minut, na javnem naročilu za žičnico pa je južnotirolski izdelovalec Leitner premagal avstrijskega tekmeca Doppelmayr, piše APA.
Šlo naj bi sicer za prvo takšno žičniško infrastrukturo v italijanskih mestih, sama naprava pa bo zelo podobna krožnim kabinskim žičnicam v Alpah.
Februarja pa naj bi po pisanju tržaškega časnika Il Piccolo po skoraj desetih letih lahko spet začel voziti zgodovinski modri tramvaj, ki je središče mesta več kot stoletje povezoval z Opčinami. Nesreča avgusta 2016 je delovanje te tudi za turiste zanimive linije prekinila, agencija za varnost prometne infrastrukture Ansfisa pa je decembra lani po izvedenih obnovitvenih delih na infrastrukturi in vozilih prižgala zeleno luč za testno delovanje openskega tramvaja.
Čeprav naj bi redne vožnje po prvotnih načrtih stekle že z novim letom, je zdaj vnovičen začetek delovanja linije predviden februarja. Trenutno je namreč le en vagon opremljen z zavorami, zavore za preostale tri pa naj bi bile dostavljene v prihodnjih dneh.
